Podpora vladi Alenke Bratušek je najnižja doslej: da je sedanja vlada uspešna, ocenjuje le še 20,9 odstotka vprašanih v raziskavi javnega mnenja Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, kar je za šest odstotnih točk manj kot prejšnji mesec. Kot neuspešno jo vidi 73,6 odstotka vprašanih (marca dobrih 68 odstotkov). Res pa je, da sta tako druga Janševa vlada kot Pahorjeva vlada dosegali tudi slabše rezultate: Pahorjevi vladi se je podpora spustila celo pod deset odstotkov, drugo Janševo vlado pa je pred izglasovano nezaupnico februarja lani kot uspešno ocenjevalo 13,6 odstotka vprašanih, pred tem pa še štirikrat manj kot petina vprašanih.
Ko se je podpora vladi Alenke Bratušek septembra lani spustila na 25 odstotkov, je prvak koalicijske SD Igor Lukšič ocenil, da je meja, ko nizka podpora javnosti onemogoča uspešno delo vlade in bi ta morala razmišljati o odhodu, 20 odstotkov. »Sedanja podpora je nevarno blizu tej številki,« je dejal pred sedmimi meseci.
Tokrat Lukšič ocenjuje, da je »podpora vladi padla tudi zato, ker je ta najedena zaradi Pozitivne Slovenije in glasovanja o ministru za notranje zadeve«. Zato je po njegovem prepričanju treba počakati na razplet petkovega kongresa PS, ki bo pokazal, »ali se bo zadeva stabilizirala ali padla«.
Kaj bo za SD slab rezultat?
Očitno pa padec podpore vladi ni povezan samo z dogajanjem v Pozitivni Sloveniji, saj je največji vladni stranki priljubljenost v zadnjem mesecu celo rahlo zrasla, temveč je tudi posledica vrste neuspešnih vladnih potez v zadnjem času – od sprejema neustavnega nepremičninskega zakona do »buldožerskega« iskanja ukrepov za zapolnitev proračunske luknje, ki je nastala zaradi padca tega zakona.
Na lestvici strank so Socialni demokrati ponovno prehiteli Janševe slovenske demokrate – prve bi obkrožilo 12,1, druge pa 11,8 odstotka anketirancev. Podpora SDS je v primerjavi s prejšnjim mesecem padla za slabe štiri odstotne točke in je podobna, kot je bila februarja letos. Kar potrjuje navedbe političnih analitikov pred mesecem dni, da je marčni dvig priljubljenosti največje opozicijske stranke v precejšnji meri posledica odmevne javne seje senata višjega sodišča v zadevi Patria oziroma radikalnih nastopov SDS ob tej seji, pa tudi agresivne kampanje Janševe stranke ob zbiranju podpisov za referendum o arhivskem zakonu.
Če pogledamo zgolj opredeljene glasove – skoraj 56 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da na volitve ne bi šli ali da ne vedo, koga bi volili – bi SD na nedeljskih državnozborskih volitvah dobila 27, SDS pa 26 poslanskih mest. Manj obetavne so za socialne demokrate javnomnenjske raziskave o evropskih volitvah, ki so jih nekateri mediji objavili v preteklih dneh. Nekateri vodilni socialni demokrati sicer optimistično napovedujejo izvolitev treh poslancev SD v evropski parlament, drugi pa so prepričani, da bo za stranko velik uspeh, če bo ponovila rezultat izpred petih let in imela v Bruslju še naprej dva poslanca. Tudi zato, ker postavitev Igorja Lukšiča za nosilca liste po njihovem prepričanju ni dobra izbira, saj prvak SD s svojimi izjavami javnost precej odbija. Lukšič je sicer že poudaril, da je pripravljen prevzeti posledice morebitnega neuspeha stranke na majskih volitvah, ni pa povedal, kaj ocenjuje kot neuspeh. »Za pogovor o tem bo čas po volitvah,« nam je dejal in dodal, da je treba videti, koliko list bo kandidiralo, kakšna bo konkurenca, kako bo potekala volilna tekma. Prav tako pa bi morali po njegovem prepričanju rezultat ocenjevati v kontekstu dosežka SD pred petimi leti, podpore, ki jo je imela stranka, ko je prevzel njeno vodenje... Večina naših sogovornikov iz SD pa ocenjuje, da bi bil slab rezultat, ob katerem bi morali razmisliti o zamenjavi predsednika, izvolitev zgolj enega njihovega poslanca v evropski parlament.
Bratuškova aktivna na terenu, Janković piše
Tudi po tokratni raziskavi javnega mnenja Vox populi je na tretjem mestu pristala Pozitivna Slovenija, ki bi na državnozborskih volitvah dobila dvanajst poslanskih mandatov. Kaj se bo s stranko in z vlado dogajalo v prihodnje, bo odvisno od razpleta na petkovem kongresu PS. Če bo v tekmi za predsedniško mesto v stranki zmagala Alenka Bratušek, je sicer mogoče pričakovati, da bi kakšen poslanec zapustil poslansko skupino PS, a po vsej verjetnosti osip ne bo tolikšen, da bi ogrozil vladno večino v parlamentu. V primeru zmage Zorana Jankovića pa možnosti, da bi sedanja vlada preživela, tako rekoč ni. Scenarij, ki ga javno predstavlja ljubljanski župan, torej da bi on vodil največjo vladno stranko, Bratuškova pa bi bila še naprej premierka iz vrst PS, so koalicijski partnerji že zavrnili, predvsem pa v takšno rešitev ne more privoliti premierka. Ta je poslancem PS pred dnevi dejala, da v primeru Jankovićeve zmage ne bo čakala na odhod koalicijskih partnerjev, temveč bo sama odstopila. V koalicijskih vrstah je sicer mogoče slišati razmišljanja, da bi lahko vlada obstala tudi v primeru poraza Bratuškove, če bi premierko podprlo dovolj veliko število poslancev PS in bi ti ustanovili samostojno poslansko skupino. A se zdi možnost, da bi Jankovića v primeru zmage zapustili skoraj vsi poslanci PS, nerealna. Tudi če bi se to zgodilo, pa bi zaradi nezaupnice v lastni stranki Bratuškova v koaliciji izgubila še tisto malo avtoritete in moči, ki jo ima zdaj.
Premierka te dni intenzivno obiskuje člane stranke na terenu. Po ocenah v njenih krogih vzdušje na teh srečanjih napoveduje njeno zmago. Nasprotno so zvesti privrženci Zorana Jankovića prepričani, da ima ustanovitelj stranke med člani precej večjo podporo kot Bratuškova. Znani Slovenci, ki so pred dobrima dvema letoma Jankovića pozvali, naj v dobro Slovenije sodeluje na državnozborskih volitvah, tokrat ocenjujejo, da bi se moral v dobro Slovenije iz tekme za predsednika PS umakniti. »Potrebujemo stabilnost Slovenije,« je dejal Jankovićev predhodnik na čelu Mercatorja Miran Goslar, ki pa se boji, da ga Janković tokrat ne bo poslušal. Ljubljanski župan je, kot je napovedal ob potrditvi kandidature, minuli teden članom PS poslal pismo. V njem je med drugim napisal, da ne tekmuje proti Alenki Bratušek, pač pa želi, da stranka izvaja svoj program. Navedbe, da bi po morebitnem odstopu Bratuškove zavladal Janša, pa je ocenil kot nesmiselno ustrahovanje.
Bogovič vznemirja SDS
Če bi bile državnozborske volitve v nedeljo, bi bil štiriodstotni parlamentarni prag previsoka ovira za Državljansko listo, prav tako pa tudi za novonastali Solidarnost in koalicijo Združena levica. V državnem zboru bi bila še naprej stranka DeSUS, ki bi dobila deset poslancev, Nova Slovenija bi zasedla sedem poslanskih sedežev, najmanjša parlamentarna stranka pa bi postala SLS s šestimi poslanci. Prav ljudska stranka oziroma njen predsednik Franc Bogovič sta v zadnjih dneh najbolj na udaru Janeza Janše in njegove stranke. »O naslednjem predsedniku vlade bodo odločali volilci, zagotovo pa ne bo iz SLS, pa če se mentor FB S. Gorenc (Silvo Gorenc, nekdanji šef službe državne varnosti, op. p.) še tako trudi,« je po objavi Bogovičevega intervjuja pred tednom dni v Večeru na twitterju zapisala SDS. Janša pa: »Vsak javni nastop F. Bogoviča pripelje k nam člane, ki izstopajo iz SLS. Tudi tiste, ki so bili v SLS od 1988.« Očitno so SDS zmotile Bogovičeve besede, da si SLS ne predstavlja vlade, v kateri bi bil Janša njen predsednik. Pa tudi, da »bomo morali tudi v Sloveniji razmišljati o širših koalicijah po vzoru Nemčije in Avstrije, kjer se iščejo kredibilni politični partnerji tudi na drugem političnem polu«.
