Več stavb v občini Dobrova - Polhov Gradec še vedno ogrožajo plazovi peska in zemlje, ki so na Črnem Vrhu in Smolniku zdrseli v neposredno bližino štirih stanovanjskih hiš. Do vseh zaselkov se reševalci včeraj še niti niso mogli odpraviti, saj je bilo več cest neprevoznih. Zaradi narasle Gradaščice je bila večji del dneva zaprta tudi glavna cesta na Dvoru pri Polhovem Gradcu, kamor so se lahko vozniki pripeljali le prek Horjula. Še zvečer sta bili zaradi zemeljskega plazu zaprti tudi cesti Polhov Gradec–Črni Vrh in Škofja Loka–Petačev graben. Razmere so se včeraj umirjale, meteorologi na srečo napovedujejo, da bo druga polovica tedna bolj suha.
Na polhograjskem območju ni poplavljala le Gradaščica, temveč so največ škode po prvih ocenah povzročili hudourniki, ki so odnesli dva mostova in spodkopali številne ceste ob hudourniških grapah. Najhuje naj bi bilo ob sotočju Božne in Male vode. Ob tem se spet odpira vprašanje vzdrževanja rečnih strug, saj so nekatere po pričevanju domačinov polne vejevja in proda. Tudi zato naj bi v Grosupljem reka Grosupeljščica poplavila cesto in nekaj ur ogrožala tri bloke in dve hiši ob Ljubljanski cesti. Za lokalni radio Zeleni val je direktor občinske uprave Grosuplje Dušan Hočevar dejal, da je na nevarnost poplavljanja Grosupeljščice občina opozarjala že dlje časa.
Hrastnica odrezala Sv. Ožbolt
Sicer so divjanje narave občutili tudi ljudje ob potoku Hrastnica od škofjeloškega Puštala do Sv. Ožbolta. Tam so bili ljudje vsaj do zaključka naše redakcije odrezani od sveta, ker je odneslo nekaj kilometrov ceste, ki jih povezuje s Škofjo Loko. Kot nam je povedal poveljnik civilne zaščite Nikolaj Kržišnik, so bile včeraj vsaj štiri hiše brez cestne povezave. Trud vseh, ki so prišli pomagat, pa je zalegel za vsaj minimalno ureditev ceste, ki jo je narasli potok dobesedno odnesel.
Vzrokov je več, a treba je opozoriti na glavnega: ko je potok ob veliki količini vode nanašal drevje in vejevje, je nastal v ozki soteski jez. Ko je popustil, je velika vodna sila dobesedno odtrgala asfaltno cestišče in našla pot navzdol. »Zgodilo se je podobno kot ob hudih poplavah v Selški dolini. Preprosto so vsi negativni vplivi botrovali veliki škodi. Ljudje za svoje gozdove ne skrbijo kot nekoč, po navadi odpeljejo najboljši les – ostanejo pa veje in tokrat tudi posledice žledoloma. Ko pride tako neurje, kot je bilo v ponedeljek ponoči, pa velika količina vode prispeva svoje,« je dejal Kržišnik. Škoda bo ogromna in še ni ocenjena, ukrepali pa so hitro in s težko mehanizacijo krčili pot ob še vedno narasli vodi proti Sv. Ožboltu. Ti kraji tako hudih posledic ne pomnijo več desetletij.
O protipoplavnih ukrepih ne duha ne sluha
Vlada je skoraj leto dni nazaj potrdila državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, a do začetka izvajanja protipoplavnih ukrepov še ni prišlo. Letos naj bi po napovedih pripravili šele projektno dokumentacijo, medtem ko naj bi konkretne ukrepe na terenu, če bodo za to seveda našli sredstva, začeli izvajati prihodnje leto. Ob potrditvi načrta so predstavniki vlade napovedali, da bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje projekt izpeljalo v dveh fazah. Prva faza bo vredna okoli 31 milijonov evrov, druga, v sklopu katere bo ministrstvo med drugim zgradilo suhi zadrževalnik Razori, pa približno deset milijonov.
A prav zadrževalnik Razori je že več let jabolko spora med Občino Dobrova - Polhov Gradec in Mestno občino Ljubljana, saj prvi menijo, da jih zadrževalnik ne bo ščitil, temveč jim bo celo škodil. »V občini imamo že tako težave s podtalnico. Ko Horjulka samo malo naraste, podtalnica poplavi vse kleti na Dobrovi. Po drugi strani želijo umetno jezero umestiti v središče Dobrove, ki je z ene strani že omejena s plinom, z druge z vodo, s tretje strani pa z daljnovodom, ki mu nameravajo še povečati zmogljivost. A tega na urbanem območju ne bomo dovolili, tako kot bomo naredili vse, da zadrževalnika Razori ne bodo gradili,« je pred časom napovedal župan Franc Setnikar.
