V Črni pri Kamniku se je pred dobrim mesecem, ko so izvedeli, da namerava družba Calcit v Peskokopu Črna graditi asfaltno bazo, povezalo v civilno iniciativo Za zeleno dolino šest bližnjih krajanov, ki pa so se dela lotili tako temeljito, kot da bi za njimi stala četa sodelavcev. Calcit so namreč prijavili na vse obstoječe inšpekcije in ustanove in od njih pridobili odgovore, na podlagi katerih vztrajajo, da gradi Calcit nelegalno deponijo odpadnega materiala in nelegalno asfaltno bazo, peskokop pa izkorišča brez rudarskih dovoljenj.
»V peskokop dovažajo material iz Calcita brez ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj Agencije za okolje RS,« zatrjuje predsednica iniciative Vida Romšak. Skupaj s članico Barbaro Brajer Humar pojasnjujeta, da so Calcit takoj po začetku betoniranja temeljev za po njihovem mnenju nelegalno asfaltno bazo prijavili gradbeni inšpekciji, saj so na upravni enoti Kamnik pridobili informacije, da v Calcitu niso zaprosili za gradbeno dovoljenje.
Razmišljajo o zapori ceste
Tudi na sektorju za energetiko in rudarstvo pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor so jim odgovorili, da asfaltna baza ne sodi med dela, ki bi se lahko izvajala po zakonu, ki ureja rudarstvo, kakor trdijo v Calcitu. V civilni iniciativi svoj se opirajo tudi na odgovor Agencije za okolje RS (ARSO), da niso izdali dovoljenja za vnos umetno pripravljene zemljine na območje peskokopa, inšpektorici za okolje pa očitajo, da je ogled opravila nestrokovno, saj ni preverila očitkov o dovozu odpadnih usedlin, tega, kako so bili odstranjeni odpadki in kako je bila sanirana površina. Inšpektorica je namreč ugotovila, da so bile tja res prepeljane odpadne usedline, vendar brez vednosti vodstva Calcita. Očitajo ji tudi, da je spregledala dopis ARSO, da nimajo okoljevarstvenih dovoljenj za odlaganje predelane zemljine, niti za ravnanje z odpadki.
So pa zato predstavniki civilne iniciative zadovoljni z gradbenim inšpektorjem, ki je ugotovil, da je Calcit gradil brez ustreznih dovoljenj. Montažna gradnja asfaltne baze naj namreč ne bi smela imeti zabetoniranih temeljev.
Navedene odgovore, ki so nam jih posredovali v iniciativi, smo poskušali preveriti tudi pri izdajateljih, a nam ti pojasnil še niso posredovali, tudi zaradi dopustov. Člani civilne iniciative pa vztrajajo, da zaradi »nebrzdanega pohlepa družbe Peskokop Črna, Calcit in KG Asfalti« nočejo postati žrtve asfaltne baze in deponiranja odpadkov na pragu svojih hiš. »Afaltna baza z vsemi dovoljenji in upoštevanjem zakonodaje sodi v industrijsko cono, material iz Calcita pa na ustrezno deponijo. Če se nedovoljene aktivnosti ne bodo ustavile, bomo organizirali protestni shod in zaporo ceste,« so še zapretili.
Peska ne nameravajo odkopavati
V Calcitu pripovedujejo povsem drugačno zgodbo. Direktor Matevž Kirn razloži, da so peskokop v Črni odkupili pred letom dni, ko se je lastnik upokojil. Sicer pa v peskokopu že deset let deponirajo material – kolač, ki nastaja kot stranski proizvod pranja rude. Kolač je po njegovih besedah ekološko neoporečen proizvod, ki se uporablja za sanacijo zemljišč. »Deponiranje se izvaja po rudarskem projektu kot del sanacije degradiranega območja, ki je nastalo zaradi odstranitve grušča. S kolačem zdaj skušamo nadomestiti odstranjeni pesek in na koncu formirati položnejšo brežino z vegetacijo. Koncesije za odkopavanje peska pa nismo obnovili, ker ga nimamo namena odkopavati,« pojasni Kirn.
»Smo pa lastniki parcele, ki je kategorizirana kot rudniški prostor in ni kmetijsko ali gradbeno zemljišče. Zato zanjo velja rudarska zakonodaja, ki predvideva za vse gradnje verificiran rudarski projekt, tudi za asfaltno bazo. Projekt nadzira rudarski inšpektorat, pri tem pa smo upoštevali vse predpise, ki preprečujejo prekomerne vplive na okolje,« razloži Kirn in doda, da so Komgradu dovolili postaviti mobilno asfaltno bazo in jim je družba s pogodbo zajamčila minimalne vplive na okolje. »Poslovni interes obeh pogodbenih partnerjev pa je povečati obseg poslovanja. Calcit bo prodal od 50.000 do 100.000 ton asfaltnih zmesi iz stahoviškega kamnoloma, Komgrad pa bo zaradi bližine surovine konkurenčnejši predvsem za bližja gradbišča,« predstavi pričakovanja direktor Kirn in doda, da bo morda zaradi te poslovne poteze dobil možnost zaposlitve na pragu svojega doma tudi kdo iz civilne iniciative – tako kot se to dogaja v Stahovici.
