V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu so ogorčeni nad Odvetniško družbo Čeferin, ki jim – o tem so prepričani – zgolj zaradi predsodkov noče izdati soglasja, da bi se lahko v stavbo na Taborski cesti 13 v Grosupljem naselile odrasle osebe s posebnimi potrebami. Znana odvetniška družina je namreč več kot 50-odstotna lastnica stavbe v središču Grosuplja, zato brez njihovega dovoljenja poslovnih prostorov, ki jih je Centru Draga odstopila država, ne morejo spremeniti v bivalne. Prostori bodo tako očitno še naprej samevali, skupina 12 odraslih, ki so zaključili šolanje v centru, pa ne bo mogla zaživeti v bližini svojcev.
Čeferinovi so se obnašali ignorantsko
Po besedah direktorice Centra Draga dr. Valerije Bužan so se na številnih sestankih lastnikom zaman trudili razložiti, da bivalna skupnost za ostale v stavbi ne bo prinesla nikakršnega poslabšanja. »Odvetniška družba Čeferin svoje nasprotovanje utemeljuje z nezdružljivostjo dejavnosti. Težko razumemo, na osnovi kakšnih argumentov so prišli do takšnih ugotovitev. Sami menimo prav nasprotno: oboji se ukvarjamo z ljudmi, ki imajo take in drugačne težave ter potrebujejo pomoč, podporo in nasvete,« je ogorčena dr. Bužanova, ki je prepričana, da so Čeferinovi žrtev predsodkov in stereotipov o ljudeh s posebnimi potrebami.
Po njenih besedah bi v stavbi živelo 12 odraslih, katerih življenje poteka tako kot pri drugih: dopoldne služba, pozno popoldne gospodinjska opravila in sprehodi, zvečer pa gledanje televizije in podobno. »Čeferinovi so se ves čas obnašali ignorantsko – tako zelo, da niso želeli niti utemeljevati izgovorov za neizdajo soglasja. Pri svojem nasprotovanju so šli celo tako daleč, da nas ovirajo tudi pri poskusu ureditve varstveno-delovnega centra, za kar bi potrebovali le soglasje za umestitev kabinskega dvigala, ki bi invalidom omogočilo dostop do prostorov. In ki bi ga sami financirali.«
Direktorica Centra Draga je razočarana tudi zato, ker si ni predstavljala, da bo v času, ko sodi k vrednotam družbe njena odprtost s sprejemanjem drugačnosti, priznana odvetniška družba nasprotovala bližini oseb s posebnimi potrebami.
V razvitejšem okolju bi takšne osebe še zaposlili
Da gre še za en izkaz netolerantnosti slovenske družbe, meni tudi dr. Marija Kavkler, izredna profesorica za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike na pedagoški fakulteti v Ljubljani. Po njenem mnenju gojenci Centra Draga nikakor ne bi bili moteči za odvetniško pisarno, saj bi v centru bržkone izbrali take osebe, ki so dokaj samostojne. »V Sloveniji se pogosto pojavljajo izgovori, da so osebe s posebnimi potrebami nezdružljive z opravljanjem kakršnih koli dejavnosti. V svetu je drugače. Ponekod bi to celo izkoristili in te osebe zaposlili, jim dodelili določena lažja opravila, kot je fotokopiranje in podobno. V razvitejših okoljih namreč tovrstno združevanje jemljejo kot kvaliteto in tudi kot neke vrste dokaz, da si odprt in da imaš pozitivna stališča do drugačnosti,« razlaga dr. Kavklerjeva, ki meni, da zgodba iz Grosuplja javnosti pošilja sporočilo, da nimamo občutka za potrebe drugih, še posebno ne do oseb s posebnimi potrebami.
Družba Čeferin: Tudi drugi lastniki so proti
Odvetnik Jožef Klavdij Novak, eden od direktorjev Odvetniške družbe Čeferin, zanika očitke o netolerantnosti z argumentom, da sami zaposlujejo »invalida, ki ga nihče ni želel vzeti v službo, niti v državni upravi«. To po njegovem mnenju dokazuje, da nimajo nobenih predsodkov do oseb s posebnimi potrebami, kljub temu pa imajo pravico, da kot solastniki stavbe podajo svoje mnenje o skupnem delovanju v njej. Novak obenem poudarja, da niso edini lastniki poslovnih prostorov v stavbi na Taborski cesti 13 in da je stališče vseh enako: selitev odraslih s posebnim potrebami v poslovno stavbo je neprimerna.
A v Odvetniški družbi Čeferin očitno tudi najbolje vedo, kaj je dobro za druge – v tem primeru za odrasle s posebnimi potrebami. Novak namreč ocenjuje, da bi bila selitev bivalne enote v drugo nadstropje poslovne stavbe neprimerna, neracionalna in ne zasleduje niti koristi teh oseb. Pri tem se sklicuje na »ustrezne strokovnjake«, ki menijo, da obe dejavnosti pod isto streho nista združljivi, češ da bivalna enota za osebe s posebnimi potrebami ne sodi v stresno okolje, kjer se opravlja odvetniška dejavnost.
