Poleg tega ustavnemu sodišču predlagajo, naj zadevo obravnava absolutno prednostno, do svoje končne odločitve pa zadrži izvrševanje omenjenega dela zakona. Omenjeni poslanci so podali zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka četrtega člena v povezavi s petim členom zakona o evidenci volilne pravice.
Kot pojasnjujejo, zakon v petek členu državljankam in državljanom, ki prebivajo v tujini, nalaga dolžnost, da sporočajo spremembe osebnih podatkov, ki se vodijo v evidenci volilne pravice. Spremembe, ki so jih dolžni sporočati, se nanašajo na podatke o osebnem imenu, EMŠO, datumu rojstva in spolu, državljanstvu ter stalnemu prebivališču.
Pravica do informacije je bistven predpogoj za uresničevanje volilne pravice
Opustitev dolžnosti sporočanja sicer ni sankcionirana, vendar brez vsakršnih posledic tudi ni. Če namreč državljan, ki prebiva v tujini, spremembe podatka ne bo sporočil in mu zato dvakrat zapored ne bo moglo biti vročeno volilno gradivo, bo izpadel iz volilnega imenika, v utemeljitvi pobude v sporočilu za javnost navajajo v poslanski skupini SDS.
Navedeno pomeni, da tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ne bo mogel uresničiti svoje volilne pravice, ne da bi predhodno s strani ministrstva za notranje zadeve pridobil potrdilo iz evidence volilne pravice. Ob tem omenjeni poslanci poudarjajo, da zakon ne predvideva možnosti oziroma načina informiranja teh državljanov o tem, da so izpadli iz volilnega imenika.
Tako se jim ne bodo izdale nobene odločbe, niti se jih ne bo obveščalo na kak drug način, menijo vlagatelji pobude. Prav tako ni predvideno, da bi se državljane, ki bodo imeli zabeležen podatek o neuspelo vročenem volilnem gradivu, obveščalo o razpisu vseh naslednjih volitev. Pravica do informacije je namreč bistven predpogoj za uresničevanje volilne pravice, poudarjajo.
Zakon posega v volilno pravico
Takšen način izvajanja zakona po njihovem mnenju pomeni nesorazmerno omejitev oziroma bistveno otežitev uresničevanja oziroma izvrševanja volilne pravice. Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti tako menijo, da gre predvsem pri tem krogu državljank in državljanov za prekomeren poseg v način uresničevanja oziroma izvrševanja volilne pravice, ki je pravica pozitivnega statusa.
Tudi sicer ugotavljajo, da določbe omenjenega zakona posegajo v volilno pravico na način, ki omejuje uresničevanje volilne pravice. Spomnili so tudi, da je na to dejstvo opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je izpostavila tudi pomembno vprašanje, ali je sankcija oziroma ukrep v obliki izpada iz volilnega imenika sorazmeren s ciljem predlagane rešitve, to je s prihranitvijo stroškov in preprečitvijo zlorab.