Položaj gospodarstva, ki polni državno blagajno, je boljši, kot so sprva predvidevali in kot je za zdaj čutiti. A namesto da bi vlada predah, ki ji ga omogoča napovedana več kot dvoodstotna gospodarska rast v letošnjem letu, uporabila za ukrepe z dolgoročnejšimi učinki, vztraja pri gasilskih. In še ti se ji podirajo.
Potem ko je bil izkupiček pogajanj z javnim sektorjem znatno nižji od prvotnih pričakovanj, je zdaj odstopila od davka na sladke pijače. V proračunu, ki za plačilo obresti nameni okoli milijardo evrov na leto (prav ta rastoči strošek sili za pogajalsko mizo vlado, sindikate in gospodarstvo), je bil proračunski učinek davka na sladke pijače ovrednoten na vsega 4,7 milijona evrov. Naj omenimo, da je petino tega zneska, natančneje 880.000 evrov, vlada »privarčevala« zgolj z včerajšnjo odločitvijo, da zniža mesečne nagrade članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) s povprečne na minimalno bruto plačo. Kljub temu je davek na sladke pijače zadnjih nekaj tednov poskrbel za vroče razprave političnih strank, polnil dnevne rede vladnih sej ter koalicijskih razprav. Strukturne reforme z dolgoročnimi pozitivnimi učinki in nova ekonomska politika, spodbujena z jasno davčno politiko, se nanje niso uvrstile. A prav za tovrstne razprave se v luči boljših makroekonomskih razmer zdaj odpirajo vrata, pri čemer pa se postavlja vprašanje, ali bo ministru za finance Dušanu Mramorju, ki mu v koaliciji pade tako minoren ukrep, kot je davek na sladke pijače, uspelo ohraniti potrebno kredibilnost zanje.
Koalicija menda zakrpala proračun, kako, ni znano
Zgolj trije tedni nas ločijo od začetka novega proračunskega leta, za katero smo Bruslju obljubili znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke, a še vedno ni jasno, kako bomo ta cilj dosegli. Ukrepi, s katerimi naj bi po prvotnih napovedih prihodke povečali za 100 milijonov, izdatke pa zmanjšali za 600 milijonov evrov, ne bodo učinkoviti. Z zvišanjem davka na zavarovalne in bančne posle bomo uporabniki v proračun prispevali 30 milijonov evrov, bolje plačani pa z ohranitvijo kriznega dohodninskega razreda še približno 15 milijonov evrov, medtem ko bo javni sektor (poleg podaljšanja ukrepov, vrednih 313 milijonov evrov) prispeval zgolj 30 in ne 130 milijonov evrov. Vse drugo ostaja neznanka. Koalicija se je v torek menda dogovorila o spremembah proračuna za leto 2015, vendar kaj več od umika davka na sladke pijače ni znano. Soglasja za zdaj menda ni več niti o okoljskih dajatvah, ki naj bi prispevale približno 30 milijonov evrov, tudi predloga znižanja povprečnin za občine za zdaj ni na seznamu.
Rebalans proračuna za leto 2015 bo vlada pisala (šele) drugo leto, je pa včeraj že sprejela spremembe zakona o izvrševanju proračuna in tako določila neke vrste tehnična pravila, ki bodo veljala od 1. januarja. Ta med drugim poleg že omenjenega znižanja nagrad članom SAZU določajo, da morajo proračunski uporabniki tudi v prihodnjem letu število zaposlenih znižati za odstotek. Temu se lahko ognejo, če zmanjšajo sodelovanje z zunanjimi izvajalci, in sicer v višini vrednosti stroškov dela enega odstotka zaposlenih. Zagotovili so še 19 milijonov evrov za regres upokojencev, ki jih bo nakazala Kapitalska družba (Kad).
Določenemu znesku se bo moral proračun tudi odpovedati, saj se bodo namenska sredstva po zakonih o vodah in varstvu okolja prenesla v vodni in podnebni sklad, namenska pa bodo tudi vsa sredstva za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Polovica teh se je doslej stekala v integralni proračun. Vlada pa si je z zakonom zagotovila še enega aduta. Omogočila si je namreč dodatno zadolžitev za višino evropskih sredstev, ki jih je že zahtevala od evropske komisije, a jih ta še ni nakazala. Navedeno ji zna priti še kako prav. Trenutno rast investicij, ki jih zaradi izteka obdobja poplačil minule finančne perspektive spodbujajo prav evropska sredstva, namreč vseskozi spremljajo opozorila, da igra država nevarno igro. Kaj lahko se namreč zgodi, da evropskih sredstev, ki jih država razpisuje in obljublja, Bruselj ne bo odobril in nakazal, kar pomeni, da bodo ti stroški padli na proračun.
Zelo trhle noge javnih bilanc
Zaradi neznank, kot so tožbe izbrisanih in varčevalcev Ljubljanske banke ter državna poroštva, zaradi zgolj kratkoročnih gasilskih ukrepov in tudi zaradi zelo doslednega upoštevanja optimističnih napovedi o gospodarski rasti so javne bilance v Sloveniji na precej trhlih nogah.
Že prihodnje leto gospodarska rast po pričakovanjih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ne bo več tako visoka kot letos. Direktor urada Boštjan Vasle zato opozarja, da bo treba hitre in kratkoročne protikrizne ukrepe nadomestiti s takšnimi, ki bodo imeli trajne učinke. S prihodnjim letom so namreč poleg že omenjenih investicij, temelječih na evropskih sredstvih, povezana še druga velika tveganja. Med njimi je tudi izredno pomemben izvozni sektor, ki bo letos po Vasletovi oceni rasel po več kot petodstotni stopnji ali skoraj odstotno točko krepkeje od pričakovanj v jesenski napovedi. Prihodnje leto naj bi izvoz rasel s podobno hitrostjo, a odvisno od gospodarskega zdravja največjih trgovinskih partneric in pogojev menjave. Izredno nizke cene nafte in vhodnih surovin so trenutno naklonjene slovenskim podjetjem, ki ohranjajo prodajne cene nespremenjene. Ob nadaljevanju tega bi slovenska podjetja na letni ravni ustvarila od 200 do 300 milijonov evrov prihrankov, kar bo nedvomno pozitivno prispevalo k njihovim poslovnim rezultatom in gospodarski rasti.
A trendi na surovinskih trgih se lahko obrnejo in postanejo breme za slovenska podjetja, saj ne ta ne prejšnje vlade niso naredile nič konkretnega za rast konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Na to je pred časom še kot akademik opozarjal tudi Dušan Mramor, ki pa se, odkar je prevzel vajeti finančnega ministra, na tem področju še ni izkazal. Čeprav je veliko dela namesto vlade opravila kriza, v kateri so slabša podjetja propadla, preživela pa stroškovno konkurenčnejša, ostaja slovensko gospodarstvo, ki je brez jasne strategije razvoja, ranljivo za zunanje šoke. Mnoga slovenska podjetja, ki ne proizvajajo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, bi ob rasti cen surovin ostala brez dobršnega dela dobička.
Pomembno vlogo bo po Vasletovih besedah igrala tudi privatizacija in njena povezava s potencialom za gospodarsko rast, ki se je v zadnjem času v Sloveniji zmanjšal za več kot polovico. Nevarnost slabših poslovnih rezultatov je še toliko večja v slabo upravljanih podjetjih in finančnih ustanovah, kar je pogosto tesno povezano z državnim lastništvom in neznankami prihodnjega upravljanja državnega premoženja.
