Ž. K. se je potrudila, da je gimnazijo končala z odličnim uspehom, v teh dneh pa se s polno paro pripravlja na maturo. Odločila se je za študij na zelo oblegani fakulteti, kjer je vpis praviloma omejen, zato ve, da mora dati vse od sebe, da bo zbrala zadostno število točk za vpis. Niti v sanjah pa ni pričakovala, da bo zato, da se lahko vpiše na želeno fakulteto, morala najprej izbojevati pravno, morda tudi sodno bitko z brezdušnimi birokrati na izobraževalnem ministrstvu in ljubljanski univerzi.
»Razočarana sem nad sistemom in ljudmi, ki na zadevo ne morejo pogledati s človeškimi očmi, v moje dobro in dobro družbe,« je zapisala v pismu varuhu človekovih pravic, ki pobudo še obravnava.
Letos več sto zavrženih prijav
Ž. K. je ena od več sto kandidatov in kandidatk, ki so pri pošiljanju prve prijave za vpis po letošnjih spremenjenih pravilih zagrešili napako, zaradi česar so na visokošolski vpisni službi njihovo prijavo zavrgli. Lani je bilo takih primerov komaj kaj. Če bo ostalo pri tem, bo to za Ž. K. pomenilo, da se na izbrani študij letos ne bo mogla vpisati niti izredno, saj ga fakulteta ne izvaja.
Lani je prijavni postopek potekal na univerzi, ki ob elektronski prijavi ni zahtevala digitalnega podpisa ali podpisa dokumentov v papirni obliki. Letos je drugače: vsi tisti kandidati, ki niso imeli digitalnega potrdila, temveč le uporabniško ime in geslo, so morali najprej prek portala eVŠ izpolniti in poslati elektronski obrazec prijave, nato pa do 5. marca ta isti obrazec, natisnjen in podpisan, s prilogami poslati na vpisno službo še v fizični obliki. Marsikoga je ta dvojnost zmedla. Nekateri so po elektronski prijavi pozabili poslati še papirno prijavo, drugi so jo poslali prepozno. V Dnevniku smo že opisali primer Š. M., ki je po pravilno odposlani prijavi prek portala eVŠ 5. marca poslala še prijavo v fizični obliki, a jo je pozabila oddati priporočeno, zaradi česar je ta prispela dan prepozno. Spet tretjim se je tako kot Ž. K. zalomilo pri elektronskem prijavljanju. »Zgodila se mi je neumnost,« pravi naša sogovornica.
Potem ko je v elektronski obrazec vnesla vse zahtevane podatke in prijavo tudi poslala (dobila je tudi elektronsko potrditev, da je prijavljena), jo je želela še enkrat preveriti. Namesto tega jo je pri izhodu iz aplikacije nenamerno zbrisala oziroma preklicala. Naslednji dan je v skladu s pravili podpisani obrazec z vsemi prilogami pravočasno poslala na vpisno službo, a ta je njeno prijavo vseeno zavrgla kot nepravočasno. Ž. K. trdi, da je aplikacija ni opozorila, da se je njena elektronska vloga izbrisala. O razlogih za neljubi zaplet je obvestila ministrstvo in se pritožila na univerzo. Pojasnila, ki smo jih pridobili od pristojnih, niso spodbudna.
Ministrstvo vztraja: Krivda na strani kandidatke
Možnost preklica prijave je dopuščena, pojasnjujejo na MIZŠ, dokler je odprt prijavni rok, saj si kandidati med potekom tega lahko premislijo in prijavo prekličejo ali spremenijo. A potem ko je prijava elektronsko odposlana (v razdelku status prijave se izpiše Elektronsko poslana), lahko kandidat prijavo samo natisne ali prekliče, ne more pa je več urejati. Zatrjujejo tudi, da »če kandidat klikne na gumb Prekliči prijavo, ga aplikacija še enkrat vpraša: 'Ali ste prepričani, da boste preklicali svojo vlogo?', kar mora kandidat potrditi z gumbom Da oziroma lahko prekine preklic prijave s klikom na gumb Ne«. Sicer so nam zagotovili, da so preverili, ali je prišlo do napake pri delovanju aplikacije, a te niso ugotovili. V primeru Ž. K., pravijo, »je uporabnik vstopil v elektronski obrazec, izpolnil prijavo, jo elektronsko poslal, se vrnil na seznam vlog in prijavo preklical ter zapustil aplikacijo«.
S tem je zadeva za ministrstvo opravljena, kajti »za reševanje pritožbe na sklep o zavrženju prijave je pristojna visokošolska prijavno-informacijska služba, ki je sklep izdala«. Na univerzi pritožbo še obravnavajo, vendar je treba ob tem opozoriti, da bo odgovor glede na dosedanje argumente pri zavrženju prijav kandidatov (recimo v primeru Š. M.) najbrž negativen. Dodajmo, da so univerze, ki jih je skrbelo zaradi množice zavrženih prijav, od ministrstva dobile navodilo, da se morajo striktno držati (obeh) zahtev v razpisu za vpis. Tudi v odgovoru na naša vprašanja so na MIZŠ poudarili: »Z razpisom predpisan postopek je treba razumeti kumulativno – ni elektronske prijave brez natisnjene in poslane prijave in obratno – ni natisnjene prijave brez njene elektronske verzije.«
Naše poizvedovanje pri pravnikih je pokazalo, da si pri vprašanju, ali je vloga, ki je bila (pravočasno) poslana fizično, ne pa tudi po spletu, le nepopolna ali tudi nepravočasna, niso enotni. (V prvem primeru bi morali kandidata pozvati, naj vlogo dopolni.) Toda pridobili smo tri sodbe drugostopenjskega sodišča v sorodnih primerih; šlo je za prijave za podaljšanje bivanja v študentskem domu, ki poteka po enakem postopku. V vseh treh sodbah (iz leta 2012) je sodišče dalo prav pritožnikom z argumentom, da so bila napačno uporabljena določila zakona o upravnem postopku. V primeru študentke, ki je tako kot Ž. K. prijavo pravočasno poslala po pošti, ni pa je oddala tudi elektronsko, so nedvoumno zapisali, da »način oddaje vloge določa ZUP, ki ga zgolj s podzakonskim razpisom in z javnim razpisom ni mogoče spremeniti«. Področna zakonodaja torej ni nad ZUP. Ž. K., kot vse kaže, čaka sodna pot. In še kar nekaj neprespanih noči...
