Učenci v osnovnih šolah na mizo večkrat dobijo fotokopije besedil, zgodb, pesmi ali fotografij slovenskih avtorjev. Doslej za takšne fotokopije, ki jih je na tisoče, šole avtorjem niso plačevale nadomestila. Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja (Sazor) pa je v začetku oktobra šolam poslala dopis, v katerem ravnatelje opozarja na neupoštevanje zakona o avtorskih in sorodnih pravicah na področju fotokopiranja gradiva, ki ga šole uporabljajo pri pouku, preverjanju znanja in podobnem. Zakon o avtorski pravici določa, da je nadomestila treba plačevati, vendar ne določa višine nadomestila. O »ceni« naj bi se avtorji in uporabniki dogovorili, vendar dogovor v sedmih letih, odkar je bil zakon uveljavljen, še ni bil sklenjen.
Na nujnost ureditve tega področja je lani že opozarjalo šolsko ministrstvo, Sazor pa je ravnateljem v podpis poslal pogodbo, ki med drugim določa plačilo pavšalnega nadomestila za fotokopiranje. Pričakujejo pol evra na učenca na mesec. Ceno, pravi odvetnik Sazorja Boštjan Rejc, so oblikovali primerljivo z višino takšnih nadomestil v drugih evropskih državah. Pri tem so se oprli tudi na raziskavo »dveh profesorjev s fakultete za ekonomijo«, pravi Rejc. »Zakonsko določilo o nadomestilih je bilo sprejeto že leta 2007, a država tega področja do danes še ni uredila,« dodaja mladinska pisateljica Janja Vidmar. »Ob tem, da država klesti sredstva iz knjižničnega nadomestila in da se krčijo sredstva programov Društva pisateljev Slovenije, si očitno predstavljajo, da avtorji lahko živimo od zraka.«
Ravnatelji so obupani
Hiter izračun glede na 165.000 učencev osnovnih šol pokaže, da si Sazor samo od osnovnih šol obeta slab milijon evrov na leto. K temu je treba prišteti še glasbene in srednje šole ter fakultete – znesek bi lahko presegel dva milijona evrov na leto. Pod predlog pogodbe je podpisan predsednik poslovodstva Sazorja Rudi Zaman, sicer lastnik in direktor založbe Didakta, ki izdaja tudi učbenike in delovne zvezke. »Slovenija je edina država v EU, ki še nima uveljavljenega sistema za plačevanje nadomestila za fotokopiranje,« pravi Zaman. »K pogovorom šole in državo pozivamo že sedem let, vendar sogovornika ne najdemo.«
Predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc je v torek vsem ravnateljem poslal dopis, v katerem jim svetuje, naj ničesar ne podpisujejo. »Strinjamo se s tem, da je treba nadomestila za fotokopije plačevati, vendar ne pod takšnimi pogoji, kot jih predlaga Sazor,« je povedal za Dnevnik. »S Sazorjem se bomo sestali in se pogajali, ministrstvu za izobraževanje pa smo že poslali dopis, naj se vključi v pogovore,« pravi Rejc. Po naših informacijah naj bi se ministrstvo z ravnatelji o tem že pogovarjalo, vendar več pojasnil o dogajanju od ministrstva pričakujemo v ponedeljek.
Kot se je izkazalo v več naših pogovorih, bo uspeh pogajanj odvisen tudi od tega, ali bo država šolam namenila dodaten denar za plačevanje fotokopij. »Zavedam se stiske avtorjev in založnikov, saj trg učbenikov tudi zaradi učbeniških skladov pada,« pravi Milan Rejc. »Neformalno smo se pogovarjali, da bi poskusno, za leto ali dve, uvedli plačilo enega centa na učenca in naredili analizo resnične količine fotokopij. Zdaj pa so povsem enostransko, brez pogovora šol, ministrstva in Sazorja, poslali ta dopis.«
Štetje fotokopij na strojih
Pogodba, ki jo predlaga Sazor, bi šolam dovoljevala fotokopiranje največ desetine knjige, tretjine članka, revije ali časopisa, vendar ne več kot sto strani na posameznega učenca v celotnem šolskem letu. Obenem prepoveduje fotokopiranje delovnih zvezkov (»učnega gradiva, katerega namen je, da ga učenci zgolj enkrat izpolnijo«), obrazcev in tabel v učbenikih ter prosojnic in drugih učnih gradiv.
Strošek šol za izplačilo nadomestil bi bil ob upoštevanju DDV še nekoliko višji. Šola bo morala ob tem Sazorju poročati o številu fotokopij, kar bo Sazor lahko preverjal tudi na števcih fotokopirnih strojev. Prekoračitev dovoljenega fotokopiranja bi, glede na ponujeno pogodbo, dodatno zaračunali – deset centov za vsako dodatno fotokopijo.
V šolah fotokopirajo razna avtorska dela, recimo pesmice, ki jih otroci nalepijo v zvezek in se jih doma ali pri glasbenem pouku učijo, ali pa dele leposlovnih besedil za potrebe, recimo, preizkusa znanja pri pouku slovenskega jezika. »V šolah imamo že zdaj veliko dodatnih materialnih stroškov. Pri nas bi izpolnjevanje pogojev te pogodbe pomenilo 250 evrov na mesec. To za našo šolo ni tako malo,« je dejala učiteljica slovenskega jezika na eni izmed gorenjskih osnovnih šol, ki ni želela biti imenovana. »Lahko pa se odločimo, da v kontrolni nalogi ne bomo uporabili besedila živečega avtorja, recimo Dese Muck, pač pa bomo posegli recimo po Linhartu, za katerega je avtorska pravica že prenehala. A to za otroke ni dobra rešitev.«
Priljubljena mladinska pisateljica Desa Muck nam je včeraj dejala, da v Sazor sicer (še) ni včlanjena, da pa se ji zdi načrt izplačevanja nadomestil za fotokopije dober. »Treba pa bo zagotoviti zelo temeljit nadzor nad pobiranjem nadomestil in nad izplačevanjem denarja avtorjem,« pravi Muckova.
