Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je letos objavilo pet prostih delovnih mest za zaposlitev za določen čas (do konca leta 2015), in sicer za dela, povezana s tehnično pomočjo pri Programu razvoja podeželja 2007–2013. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je organ v sestavi MKO, je za isti namen letos zaposlila šest javnih uslužbencev, eno vlogo še obravnavajo. Vsa prosta delovna mesta so bila objavljena zgolj na spletni strani ministrstva in na zavodu za zaposlovanje, za prijavo pa so bili v vseh primerih (razen v enem) na voljo vsega trije delovni dnevi. »To je nedemokratičen način javnega objavljanja prostih delovnih mest, na katera se lahko prijavijo le izbranci in dobro obveščeni,« je prepričan eden od naših bralcev.
Ravnajo po zakonu, toda...
Za kakšno začasno zaposlitev sploh gre? Na MKO so nam pojasnili, da je v okviru evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v Sloveniji na voljo ukrep tehnična pomoč Programa razvoja podeželja 2007–2013, ki je namenjen predvsem uspešnemu izvajanju tega programa. Dve tretjini denarja za te zaposlitve da Bruselj, preostanek slovenski proračun. Ožje ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v okviru omenjenih petih objav prostih delovnih mest za dela, ki se organizirajo kot projekt z omejenim časom trajanja na nalogah Programa razvoja podeželja 2007–2013, doslej zaposlilo enega uslužbenca, za zasedbo enega od prostih delovnih mest niso izbrali nobenega od prijavljenih kandidatov, za tri prosta delovna mesta pa postopek izbire še ni končan. Letos so na MKO pri istem projektu zaposlili še dva javna uslužbenca za čas nadomeščanja začasno odsotnih uslužbencev, in sicer na podlagi lani objavljenih razpisov.
Kljub veliki brezposelnosti, ki vlada v Sloveniji, se MKO to, da kandidatom daje na voljo le tri dni za prijavo za delo, ki traja poldrugo leto, ne zdi sporno. Sklicujejo se na zakon o delovnih razmerjih, ki resda pravi, da rok za prijavo na razpisano delovno mesto ne sme biti krajši od treh delovnih dni (prej je bila spodnja meja pet dni), a nikjer ne piše, da ne sme biti tudi daljši.
Večje korupcijsko tveganje
Dr. Rajko Pirnat, strokovnjak za upravno pravo z ljubljanske pravne fakultete, ocenjuje, da MKO nezakonitega ravnanja v tem primeru ni mogoče očitati, saj je spoštovalo minimalni rok za prijavo na razpisano delovno mesto, način njegove objave pa sploh ni predpisan. Zakon zahteva le javno objavo, torej objavo, ki je dostopna javnosti. »Menim, da objava na domači strani ministrstva izpolnjuje te pogoje,« pravi Pirnat, a hkrati dodaja, da uporaba najkrajšega roka za prijavo, to je tri dni, ki ga zakon o delovnih razmerjih dopušča za zasebne delodajalce, ni primerna za javni sektor.
»Zakon o javni upravi določa kot najkrajši rok na javnem natečaju osem dni, kar je sicer obvezno le za delovno razmerje za nedoločen čas in za nekatere primere delovnega razmerja za določen čas, med njimi torej ni obravnavanega primera,« nam je razložil profesor Pirnat in poudaril: »Kljub temu uporaba zelo kratkega prijavnega roka zmanjšuje možnost večje konkurence za delovno mesto, kar za javni sektor ni ustrezno. Tako kratek rok predvsem povečuje nevarnost korupcijskih tveganj, saj obstaja večje tveganje, da imajo ugodnejši položaj kandidati, ki vnaprej vedo za nameravano objavo prostega delovnega mesta in se lahko nanjo pripravijo.«
