Franc Bogovič se je v politiki kalil na različnih ravneh. Bil je predsednik krajevne skupnosti, dolgoletni župan Krškega, kmetijsko-okoljski minister, približno leto dni poslanec državnega zbora, slabi dve leti prvak najstarejše politične stranke, trenutno je evropski poslanec... In kaj od tega je bilo najtežje? »Pri vodenju občine sem užival. Prav tako na zelo zahtevnem položaju ministra za kmetijstvo in okolje, kjer smo v enem letu rešili celo vrsto problemov. Videl sem smisel tega početja. Najbolj duhamorno pa mi je bilo sedeti v slovenskem parlamentu in se konec tedna ali meseca vprašati, kaj si dobrega naredil za državo. To, kar se dogaja v državnem zboru, ni vredno tega, da človek tam izgublja čas!«
»Zidanšku verjamem«
Ali torej parlamenta v Sloveniji ne potrebujemo, vprašamo Bogoviča. »Od letos imam izkušnje tudi z evropskim parlamentom, kjer je v nasprotju s slovenskim delo organizirano. Pri nas se rojevajo nove in nove izredne seje, zdaj že skoraj na božični dan, in to brez vsebine. V slovenskem političnem prostoru lahko blebetaš, če kaj veš ali ne, in večje neumnosti stresaš, več publicitete dobiš. V evropskem parlamentu je prostor za razpravo na odborih in poslanskih skupinah. Tam tisti, ki kaj vedo o temi, rešujejo ključne stvari. Dodaten problem je, da je slovenski parlament postal glasovalni stroj vlade oziroma koalicije. To pomeni, da ga praktično ne potrebujemo več. Dovolj bi bili le vodje poslanskih skupin.«
O domnevno spornih dejanjih novega predsednika SLS Marka Zidanška v času, ko je bil še predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne, Bogovič pravi: »V tej državi je vsak, ki prevzame kakšno javno funkcijo, izpostavljen temu, da ima lahko naslednje jutro na dvorišču trop policistov in novinarjev.« In nadaljuje: »Marko je imel preiskavo. Takoj ko se je končala, sva se sestala. Pojasnil mi je vse, kar se je zgodilo. Marko Zidanšek je človek, ki je dovolj zrel in moder, da ve, v kaj se spušča. Če bi imel maslo na glavi, za predsednika SLS zagotovo ne bi kandidiral. Jaz mu verjamem in upam, da se bo tudi v slovenskem političnem in novinarskem prostoru kaj spremenilo, da ne bomo imeli po nepotrebnem mrtvih – politično ali sicer.«
Obstajajo meje, kaj lahko človek počne
Ko je Bogovič pred slabima dvema letoma naznanil kandidaturo za predsednika SLS, so ga mediji, ki so blizu SDS, razglasili za nekdanjega udbovca. »Takrat je del slovenskega političnega prostora ocenil, da je to metoda, s katero me bo diskreditiral, ker pač živim v istem mestu z nekom, ki je bil predsednik Udbe v Jugoslaviji. Jaz tega človeka ne morem in ne želim soditi. Naj ga sodijo drugi, mene pa pustijo pri miru,« jezno pribije Bogovič. In zakaj se ni na te očitke ostreje odzval? »SLS nima svojih plačanih časopisov, kakšna druga stranka jih ima, zato trobijo, vrtijo... Imajo denar za to. Kje so ga dobili, me ne zanima, imajo ga pa zelo veliko, da že desetletje uspešno blatijo. Kolegom v državnem zboru sem takrat zelo jasno povedal, da če ima kdo kakršno koli informacijo o meni, naj mi to tam pove, sicer naj me pustijo pri miru. Obstajajo meje, kaj lahko človek počne. Sam sem si jih postavil in jih ne nameravam prestopiti zato, da bi bil en dan dlje v politiki. Nisem tako vzgojen, v tem ne vidim človeških vrednot, nič nimam od tega, zato sem se od takšnega početja raje ogradil.«
Doslej je vrnitev v parlament uspela le Novi Sloveniji, predvsem zahvaljujoč veliki zaslombi Cerkve. SLS te podpore nima. Torej bo njena pot nazaj v državni zbor veliko težja? »Nova Slovenija je imela v trenutku vračanja v parlament blagoslov tudi pri tistih, ki jo danes najbolj tepejo – pri konkurenčni politični stranki (SDS, op. p.). Tega blagoslova danes nima več. Ob letošnjih državnozborskih volitvah tudi po obnašanju Cerkve nisem začutil, da bi imela NSi v njej še pretirano oporo. Upam pa, da bo v prihodnje tudi Cerkev bolj nevtralna in bo opravljala svoje poslanstvo. V SLS stavimo na resno in trdo delo ter računamo na glas modrosti, na to, da na naslednjih parlamentarnih volitvah ne bosta dovolj le prazno besedičenje in ustvarjanje nekih novih likov, ki bodo rešili državo, ter novih strank. Pričakujemo, da bodo volilci koga vprašali tudi po delu.«
