Pop TV, Siol.net in pred dvema tednoma še Žurnal. V zadnjem letu je na cesti končalo okoli sto novinarjev. Konec aprila jih je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih devetdeset. Osrednji mediji z novinarji skorajda ne sklepajo več pogodb o zaposlitvi. Obenem pa na fakulteti za družbene vede program novinarstva vsako leto konča od petdeset do sedemdeset mladih, ki upajo, da bodo na medijskem trgu dobili zaposlitev.
Trg je »fleksibilen« zgolj za novinarske zvezde
Na novinarskem trgu dela se dogajajo tektonske spremembe, ki so, kot pravi predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik, katastrofa za novinarstvo in demokratično komuniciranje. »Ne gre le za to, da se mnogi novinarji, ki so ostali brez služb, skupaj z družinami lahko znajdejo v hudi eksistenčni stiski. Takšen trend je lahko zelo priročen izgovor upravam in lastnikom, da še znižajo ceno novinarskega dela, da ga še bolj potisnejo na trg samostojnih podjetnikov in v prekerizacijo,« poudarja Stepišnik.
Četudi je število medijev v razvidu, ki ga vodijo na kulturnem ministrstvu, z vsakim letom višje, so razmere za novinarje na trgu dela povsem drugačne. Število vseh, ki v Sloveniji opravljajo poklic novinarja – teh je bilo lani okoli 2188 – je namreč v zadnjih petih letih padlo za sto oseb, največ na račun redno zaposlenih. Vendar je po ocenah novinarskih organizacij približno sto manj tudi rednih honorarnih sodelavcev, saj so lastniki medijev »stroške dela« najprej znižali pri njih.
V statistiko pa še niso všteta zadnja odpuščanja, do katerih je prišlo na ugaslem Žurnalu in portalu Siol.net. Potem ko se je avstrijska Styria nenadoma odločila ukiniti brezplačni časopis Žurnal, je čez noč na cesti ostalo sedemindvajset redno zaposlenih novinarjev in nekaj manj honorarnih sodelavcev. »Medijski trg se krči, letos bodo največji problem odpuščanja redno zaposlenih, v preteklih letih so bila to odpuščanja pogodbenih sodelavcev. Trg je zelo zaprt, fleksibilen pa ostaja zgolj za že izdelana novinarska imena. Velika težava je tudi prekerizacija trga. Čeprav je slišati, da se nastale situacije zaradi krize ne da sanirati, je treba poudariti, da je ta problem nastal prav v času debelih krav,« opozarja generalna sekretarka DNS Špela Stare. Vodstva medijskih podjetij večinoma niso znala načrtovati prihodnosti, kot se je izkazalo, pa mnogih prihodnost sploh ni zanimala.
Delodajalci ustvarjajo iz novinarjev prekerce
Nedavno je brez službe denimo ostal Jaka Elikan, nekdanji novinar Mladine, Primorskih novic in Financ. Kot pravi zase, je »novinar po duši, ki se trenutno kot samostojni podjetnik ukvarja s priložnostnimi novinarskimi deli«. »V uveljavljenih medijih nisem zasledil potrebe po kakovostnem novinarstvu. Pripravljeni so plačati zgolj 'instantno' novinarstvo, v obliki agencijskih in senzacionalističnih člankov. Plačilo v negotovih, prekernih oblikah dela znaša 4,5 evra na uro,« razmere, kakršnih smo bili vajeni v gradbeništvu, opisuje Elikan. Ob tem dodaja, da so mu v enem izmed večjih slovenskih medijev ponudili deset evrov za članke, ki bi bili ekskluzivni in s katerimi bi poglobljeno obdelal določene teme. Delodajalci na novinarskem trgu dela tudi s pravno dvomljivimi ukrepi potiskajo novinarje v izrazito podrejen položaj. »Med drugim so mi ponudili pogodbo o sodelovanju, po kateri bi moral morebitne stroške tožb prevzeti nase. V njej je bila določena celo kazen 30.000 evrov, če bi zahteval sklenitev rednega delovnega razmerja,« dodaja Elikan.
Dogajanje na novinarskem trgu dela ni pustilo ravnodušne niti države. Mlajše novinarje, ki vstopajo na medijski trg, namerava podpreti ministrstvo za kulturo. V nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 je tako predvideno, da bi samostojnim novinarjem do tridesetega leta, ki bi se posebej izkazali, zagotovili plačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje iz državnega proračuna. Podobno je doslej veljalo za perspektivne oziroma uveljavljene umetnike. »Novinarji se na medijskem trgu srečujejo z nelojalno konkurenco, saj vedno več izdajateljev medijev za opravljanje novinarskih del najema nekvalificirano delovno silo za minimalno plačilo,« ugotavljajo na ministrstvu. Zato namerava država do leta 2017 urediti plačevanje prispevkov iz proračuna za štirideset mladih novinarjev. Poleg tega naj bi s pomočjo sredstev EU vsako leto omogočili zaposlitev desetim mladim novinarjem. Po podatkih novinarskih organizacij je imelo leta 2012 sto samostojnih novinarjev letne prihodke nižje od pet tisoč evrov. Med njimi jih sto deset ni imelo plačanih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Novo upanje na obzorju
Novinarji, ki so v negotovem položaju, razmišljajo o novih, socialno vzdržnih oblikah organiziranja, kot so zavodi in zadruge. Kot možnost se kaže tudi »hibridno« sodelovanje med uveljavljenimi mediji in samostojnimi medijskimi projekti. Takšne so denimo redne objave novinarja Anžeta Voha Boštica v Dnevnikovem Objektivu. Voh Boštic sicer članke, v katerih analizira učinkovitost delovanja javnih inštitucij, pripravlja v okviru svojega spletnega projekta Pod črto.
Pri Evropski zvezi novinarjev (EFJ) so v preteklih dveh mesecih pripravili pregled novih oblik novinarskega dela in pridobivanja finančnih sredstev. »Opažamo, da se v novinarske vrste vrača optimizem,« nam je povedala direktorica zveze Renate Schroeder. »Možnosti se kažejo v crowdfundingu (zbiranju denarja s pomočjo spletnih omrežij, op. p.), fundacijah ali samozaposlitvah. Novinarji se učijo biti povsem samostojni podjetniki, ki znajo sami načrtovati svoje prihodke in poslovanje.« Novinarji kot samostojni podjetniki resda ne morejo izdajati velikega časopisa, ki pokriva širok spekter političnega in družbenega dogajanja. Lahko pa se s pomočjo novih modelov financiranja lotijo preiskovanja določenih fenomenov, denimo nepravilnosti v delovanju javnih servisov ali političnih institucij, ki zahtevajo daljše preiskovanje. Prav tega si splošno informativni mediji, ki vsak dan bijejo bitko s časom, velikokrat ne morejo privoščiti.
