Za izvolitev novega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so bili včeraj potrebni trije krogi glasovanj, na koncu pa je slavil tisti, ki je pred končno odločitvijo poudarjal, da mu gredo volitve na živce in da bo vsak izid zanj dober. Glede na to, da so se prvič v zgodovini te ugledne ustanove za predsedniško mesto potegovali trije kandidati, je bil tesen izid volitev pričakovan.
Skoraj lažje bi povedal, zakaj noče biti predsednik
V prvem krogu je izpadel komunikolog Slavko Splichal, kar pomeni, da bo družboslovni razred še čakal na prvega predsednika iz svojih vrst, v drugem pa niti strokovnjak za robotiko Tadej Bajd niti arhitekt in zadnji predsednik SAZU Marko Marijan Mušič nista prejela večine glasov (48) vseh rednih in izrednih članov akademije (95). Dosedanji podpredsednik SAZU Bajd, ki so mu zmanjkali štirje glasove, je tako zmagal šele v zadnjem, torej tretjem krogu, v katerem je zbral 57 glasov.
Čeprav je pred dnevi javno izjavil, da bi »skoraj lažje povedal«, zakaj noče biti predsednik, so ga na koncu v njegovem razredu le prepričali o kandidaturi. Profesor Bajd je postal peti predsednik akademije v samostojni Sloveniji. »Kot veste, doslej pri teh kandidaturah ni bilo kakšnega posebnega tekmovanja. Če akademik Jože Trontelj ne bi umrl pred iztekom mandata, bi se verjetno predsednik in tajniki usedli skupaj in dogovorili, kdo naj bo predsednik in kdo podpredsednik,« je prakso na Novem trgu, kjer domuje SAZU, pred volitvami v Delu pojasnjeval Bajd.
V svojem prvem odzivu za Dnevnik je dejal, da se bo v palači Lontovž zavzel predvsem za več delavnosti. »Več je mora biti v laboratorijih, fakultetah, inštitutih in ateljejih pa tudi v obliki razprav, simpozijev in preostalih aktivnosti na sami akademiji,« je včeraj poudaril Bajd, sicer najmlajši med predsedniškimi kandidati, ki je letos dopolnil 65 let. Skupščina SAZU ga je za izrednega člana izvolila leta 2003, šest let kasneje je dobil status rednega člana, v zadnjem triletnem obdobju pa je bil tudi podpredsednik akademije, ki vključuje šest razredov.
Sporna podelitev Zoisove nagrade
Po Bajdovem mnenju bi zadoščalo, če bi imeli po zgledu tujih akademij le tri razrede: naravoslovje in tehniko, humanistiko in družboslovje ter umetnost. »Gre za vprašanje, ki bi ga lahko tudi pri nas uresničili, vendar pa za to potrebujemo čas,« dodaja novi predsednik SAZU in podpredsednik Slovenske matice, ki je na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko doktoriral leta 1976. Raziskovalno je začel delovati po diplomi na Institutu Jožefa Stefana, kasneje pa ga je pot vodila tudi v tujino, in sicer v ZDA in Veliko Britanijo.
Na fakulteti za elektrotehniko predava robotske predmete, dekan te fakultete pa je bil v obdobju 1999–2003. »Raziskovalno obravnava gibanje pri človeku in stroju. Med pionirske dosežke smemo šteti njegove raziskave vstajanja. Bil je prvi, ki je izmeril navore v sklepih vstajajoče osebe,« lahko o Bajdu preberemo v biografskem zborniku, ki je izšel ob 75. obletnici SAZU. Ob tem velja dodati, da je bil Bajd še lani predsednik odbora za podeljevanje Zoisovih nagrad, ki je s podelitvijo nagrade znanstvenici dr. Dušanki Janežič dvignil veliko prahu. To je namreč vodstvo Kemijskega inštituta nedolgo pred tem izredno odpustilo zaradi utemeljenega suma korupcije.
