Družina B. Z. (podatke o sogovornici hranimo v uredništvu) je do letošnjega poletja prejemala dve povprečni plači. Do otroškega dodatka in subvencije malice za starejšega otroka, ki hodi v šolo, ni upravičena, vrtec za mlajšega stane (v 7. plačilnem razredu) dobrih 170 evrov mesečno. Od avgusta dalje pa podjetje, v katerem dela mož naše sogovornice, plač zaposlenim ne izplačuje. Družina kljub vsemu do nižjega plačila vrtca ali do otroškega dodatka nima pravice, saj socialna zakonodaja ponovnih izračunov dohodkov zgolj zaradi neizplačevanja plače zaposlenemu ne predvideva.
Osebno izpostavljanje
»Na center za socialno delo sem odnesla bančne izpiske, iz katerih je razvidno, da mož že nekaj časa plače ni dobil. Pojasnili so mi, da lahko zaprosimo le za izredno denarno socialno pomoč za točno določen namen. Vendar mora pred tem mož osebno delodajalca opozoriti na neizplačevanje in ga prijaviti inšpektoratu za delo. Tega pa si ljudje, ki upajo, da bodo vendarle dobili neizplačan denar, ne upajo storiti.«
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ta dejstva potrjujejo. Zgolj neizplačevanje plače v socialni zakonodaji ni razlog, zaradi katerega bi upravičencu pravice iz javnih sredstev izračunali na novo. To se lahko zgodi denimo ob izgubi dohodka, ko človek ostane brez službe, ali pa ko začne namesto plače prejemati drug dohodek (na primer pokojnino).
Zaposlenim, katerim delodajalci dlje časa ne izplačujejo plač ali prispevkov za socialno varnost, pravice nudi delovna zakonodaja, po kateri lahko v takšnih primerih izredno odpovedo pogodbo o zaposlitvi, opozarjajo na ministrstvu za delo. Vendar morajo pred tem delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. S tem ob izredni odpovedi dobijo pravico do odpravnine, do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, lahko tudi do denarnega nadomestila.
Število kršitev ni znano
Vendar brez podpisa zaposlenega pod opozorilo oziroma opomin delodajalcu, ki ga mora posredovati inšpektoratu za delo, ne gre. Opozorilo inšpektoratu na kršitve je sicer lahko anonimno, vendar kot takšno ne more biti osnova za izredno odpoved in ostale omenjene pravice. »Inšpektorji morajo v vsakem primeru zagotavljati tajnost vira in drugih informacij, na podlagi katerih opravljajo inšpekcijski nadzor,« ob tem zagotavljajo na inšpektoratu.
Popolnih podatkov, koliko obvestil o tovrstnih kršitvah prejmejo, na inšpektoratu nimajo, saj so zabeleženi pod različnimi kategorijami. Leta 2012 so našteli vsaj 1534 obvestil, lani najmanj 925 obvestil, letos do konca leta le najmanj 731. A ker ni znano, koliko ljudi pri nas dela, plače pa ne prejema, številke ne povedo kaj dosti. Njihovo upadanje je tako težko pripisati strahu oškodovanih delavcev pred izpostavljanjem.
