Državni zbor je fiskalno pravilo lansko pomlad vnesel v ustavo. Njen 148. člen pravi, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela je mogoče začasno odstopiti le v izjemnih okoliščinah za državo. V pol leta (do konca novembra 2013) bi moral državni zbor sprejeti še izvedbeni zakon ter v njem določiti način in časovni okvir izvajanja fiskalnega pravila, prav tako izjemne okoliščine in način ravnanja ob njihovem nastopu. A tega še vedno ni storil, saj vladi Alenke Bratušek zakonskega predloga ni uspelo spraviti do poslancev.
Mramor tudi na sejo izvršilnega odbora NSi
Napako Bratuškove naj bi popravila Cerarjeva vlada, vendar bo, sodeč po odzivu opozicijskih strank na predstavitev finančnega ministra Dušana Mramorja, pot do sprejetja zakona še naporna. Potrebna je namreč dvotretjinska podpora poslancev. V SDS so že napovedali, da zakona ne bodo podprli, v NSi pa se bodo po besedah vodje poslanske skupine Mateja Tonina o glasovanju za ali proti odločili sredi meseca. Minister Mramor je namreč obljubil, da bo osnutek zakona o fiskalnem pravilu 16. decembra predstavil tudi članom izvršilnega odbora NSi.
Ustavni pravnik Igor Vuksanović sodi med tiste strokovnjake, ki so vztrajno opozarjali, da fiskalno pravilo ne spada v ustavo, saj je po njegovem le ideološki izraz trajne težnje neoliberalnih krogov, da bi za vedno zmanjšali obseg javnega sektorja v evropskih državah. »Ker pa to ustavno določbo pač imamo, jo je treba izvesti v fiskalnem zakonu,« ugotavlja Vuksanović. Po njegovi oceni vlada ravna modro, ker se je odločila za razlago 148. člena ustave, »ki omogoča, da nimamo najstrožjega fiskalnega pravila na svetu«. Ta razlaga, tako Vuksanović, ne temelji na stališču, da je »srednjeročna uravnoteženost« nujno enaka (vsaj) »nič« (torej da ni strukturnega deficita). »Srednjeročni fiskalni cilj se le ne sme spustiti pod 0,5 odstotka BDP iz fiskalnega pakta,« pojasnjuje ustavni pravnik.
Past
Vuksanović je lani svaril, da bomo imeli v Sloveniji zaradi hude fiskalne konsolidacije, ki jo zahteva fiskalno pravilo, v prihodnje manj javnega zdravstva in šolstva. Zdaj pravi, da je fiskalno pravilo sicer še vedno škodljivo, varčevanje pa po njegovi oceni le ne bo tako brutalno, kot je sprva kazalo. »Predlagano besedilo zakona je tudi ravno dovolj splošno, da še omogoča neki razumen manevrski prostor pri javnofinančni politiki,« ocenjuje Vuksanović in se ne strinja s predvidenim zakonskim določilom, da bi enega od članov fiskalnega sveta predlagala tudi Banka Slovenije. »Banka Slovenije je neodvisna in se nihče ne sme vmešavati v njeno politiko.«
Igor Vuksanović tudi opozarja, da se najnevarnejša neoliberalna »mina« skriva v 6. točki 2. člena osnutka zakona o fiskalnem pravilu, ki pravi: »Potencialna raven BDP je ocenjena raven BDP, ki bi jo gospodarstvo doseglo s takšno uporabo kapitala in dela, ki nima inflacijskih učinkov.«
Po Vuksanovićevem mnenju je del besedila, »ki nima inflacijskih učinkov«, odveč, saj v praksi pomeni »izračun relativno nižjih potencialnih ravni BDP, kot bi veljale pri polni zaposlenosti, in v praksi nižje dopustne deficite«.
