Evropska finančna perspektiva 2007–2013, ki je okoljskim projektom v Sloveniji namenila 548,5 milijona evrov, se počasi izteka. Če želijo občine evropski denar zanje tudi prejeti, morajo biti vsa dela dokončana in vsa dokumentacija urejena do konca leta 2015. A tik pred zdajci se dogaja, da so nekateri projekti, ki so sofinancerske pogodbe z državo podpisovali že pred šestimi leti, še vedno pod velikim vprašanjem, ali bodo dokončani pravočasno. Še decembra lani je bilo od devetinštiridesetih potrjenih projektov takšnih sedem v skupni vrednosti sto milijonov evrov. Danes so tvegani še trije, ki so skupaj vredni 51 milijonov evrov. Medtem pa najmanj enajst okoljskih projektov z vsemi dovoljenji in dokumentacijo pripravljenih čaka na zeleno luč države, da bi se morebiti vključili še v iztekajočo se finančno perspektivo. Kot kaže, vsem ne bo uspelo.
Podatki o črpanju sredstev občin bodo objavljeni javno
Ker projekti niso bili pravočasno pripravljeni, so se tudi sofinancerske odločbe zanje podpisovale pozno, večina šele lani in letos. Podpis za okrog 30 milijonov evrov sofinancerskih pogodb na ministrstvu za kmetijstvo in okolje načrtujejo v naslednjih dneh. Tudi to je med drugim povzročilo, da se je gradnja začela pozno, kar sedaj ogroža črpanje evropskih sredstev. Nekatere občine se del lotevajo prepočasi. Dejan Židan, ki opravlja tekoče posle okoljskega ministra, se je zato odločil, da bodo podatki, koliko upravičenih sredstev so občine doslej že počrpale, objavljeni javno. »To ni oblika pritiska, je pa dobro, da se lahko občine med sabo primerjajo,« pojasnjuje Židan. Najbolj se je zataknilo trem slovenskim regijam, ki so želele s pomočjo evropskega denarja graditi regijske centre za ravnanje z odpadki. Na Koroškem, Štajerskem in v Zasavju jim grozi, da do evropskega denarja zaradi papirologije ne bodo mogle priti. Čeprav je denimo vsaj regijski center za ravnanje z odpadki na Koroškem že zgrajen. »Zlasti so velike težave s pridobivanjem okoljevarstvenih dovoljenj, težave so bile in so še s pridobivanjem služnosti,« pojasnjuje minister. Prepričan je, da 51 milijonov evrov, kolikor so vredne naložbe, vendarle ni izgubljenih, saj je država občinam prav zaradi tovrstnih tveganj v pogodbah dodelila dobrih 200 milijonov evrov več denarja, kot ga iz Evrope lahko pričakuje. In če bodo na koncu vsi projekti izvedeni? Razliko bo morala pokriti država iz integralnega proračuna. Občine z odločbami namreč lahko ta denar od države brez težav iztožijo.
S katerim denarjem do pitne vode?
Medtem v zraku visi usoda enajstih okoljskih projektov, ki so z vsemi dovoljenji pripravljeni za gradnjo, a zanje država še ni izdala odločbe o dodelitvi sredstev, ki je prvi pogoj za kasnejši podpis sofinancerske pogodbe. Gre večinoma za naložbe, ki bi Gorenjcem, Štajercem, Dolenjcem, prebivalcem osrednjeslovenske regije in na območju Ribnice, Kočevja ter Suhe krajine prinesle pitno vodo, predvsem v osrednjeslovenski regiji pa poskrbele še za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Njihova skupna vrednost je slabih 236 milijonov evrov. A za zdaj vse kaže, da njihova izvedba z denarjem iztekajoče se perspektive za vse ne bo mogoča. Ministrstvo za okolje in prostor bo pred dokončno odločitvijo med občinami z že podpisanimi odločbami še enkrat preverilo, ali je mogoče nekatere že odobrene projekte izvajati po fazah in jih del prenesti v naslednje finančno obdobje. Tako bi prihranili oziroma sprostili del kohezijskih sredstev za omenjenih enajst projektov. »S tem bi lahko katerega od teh projektov, seveda po vrstnem redu, kakor so na ministrstvu prihajali, še umestili v to finančno perspektivo,« pojasnjuje minister in dodaja, da bodo pristojne službe morebitni »prost« evropski denar iskale tudi po drugih ministrstvih in ga, če ga morebiti najdejo, prenesle na okoljsko področje.
A na Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) opozarjajo, da bo razdelitev v faze mogoča le na pobudo oziroma ob soglasju upravičenca, torej v konkretnem primeru občin. Te pa – kot je znano – skrbno čuvajo evropski denar, čeravno nekatere že vedo, da njihovi projekti ne bodo pravočasno zaključeni. S tem pravzaprav škodijo sebi – morebitno že opravljeno delo bodo morale plačati same.
Druga možnost, h kateri se nagibajo tudi na SVRK, je, da bi te naložbe čim prej umestili v novo obdobje črpanja evropskih sredstev 2014–2020. Ker se to šteje že od prvega dne letošnjega leta, lahko občine z morebitnimi privarčevanimi lastnimi sredstvi (in nekoliko poguma) že začno graditi.
