Socialne demokrate bo po včerajšnjem odstopu prvaka Igorja Lukšičana državnozborske volitve popeljal dosedanji podpredsednik stranke Dejan Židan. Lukšič je povedal, da se je po pogovoru doma in z vrhom stranke odločil, da ponudi odstop. »Kolegij je po razpravi ugotovil, da je to dobra rešitev,« je dodal odstopljeni prvak SD, ki je na čelu stranke zdržal zgolj slabi dve leti.
Po naših informacijah je Lukšič strankinemu vodstvu včeraj predstavil dve možnosti. Po prvi bi SD peljal na državnozborske volitve, po drugi pa bi stranki ponudil odstop. Navzoči naj bi za dogovor o Lukšičevem odhodu in Židanovem prevzemu vodenja stranke potrebovali le uro, razprava pa je bila zelo umirjena in kakšnih povišanih tonov ni bilo slišati. Tako bo Židan vodil Socialne demokrate do volilnega kongresa, ki naj bi bil kar se da hitro po državnozborskih volitvah (po statutu stranke mora biti najkasneje v pol leta). Včeraj je dejal, da si predsedniškega položaja ni želel, vendar so bili argumenti jasni in tudi podpora tej odločitvi enotna, zato je »to breme tudi sprejel«. V SD pa je med drugim mogoče slišati, da je bil takšen scenarij že kar nekaj dni v zraku, čeprav so po tiho vendarle še upali, da se bodo evropske volitve razpletle bolje, kot so se.
Dejan Židan je predsednik SD z daleč najkrajšim članstvom v stranki – socialni demokrat je formalno postal šele po zadnjih državnozborskih volitvah. V igri za možnega predsednika SD pa se je pojavil že nekaj mesecev kasneje, ko je stranka po slabem volilnem izidu načrtovala Pahorjevo zamenjavo. Židan je že napovedal, da bo SD na državnozborskih volitvah uspešna in bo znala igrati tudi vlogo povezovalca. Vrh stranke je namreč včeraj spregovoril tudi o povezovanju na levici in o pripravljenosti stranke na aktivnejšo vlogo pri tem dogovarjanju. Na kakšno sodelovanje bi bila SD pripravljena, včeraj po naših informacijah niso dorekli, po nekaterih namigih pa naj se Socialni demokrati ne bi pridružili morebitnemu oblikovanje skupne liste levih oziroma levosredinskih strank, temveč se nagibajo k dogovoru o oblikovanju predvolilne koalicije. Prvak DeSUS Karl Erjavec pa nam je že v nedeljo dejal, da se je njihova stranka pripravljena pogovarjati o povezovanju levice, ki bi ponudila mandatarja in vlado. Iz njegovega razmišljanja je bilo mogoče razbrati, da se nagiba k predvolilnemu dogovoru, ki je po prvih demokratičnih volitvah pripeljal do oblikovanja Demosove vlade.
Povezovanje leve sredine, ki bi enotno in močno nastopila na predčasnih državnozborskih volitvah, je včeraj napovedala tudi premierka Alenka Bratušek. Prizadevala si bo povezati vse, ki ob uspešnem tržnem gospodarstvu zagovarjajo socialno državo. Katere stranke naj bi to bile, ni želela razkriti, po naših informacijah pa naj bi si želela oblikovati skupno listo z Verjamem, nastajajočo Cerarjevo stranko pa tudi nekaterimi strankami, ki se jim na volitvah napoveduje manj prepričljiv rezultat, a bi lahko njihov neprihod v parlament pomenil pomembno izgubo glasov na levici (na primer Solidarnost). Bratuškova zaradi minulih dobrih izkušenj včeraj ni izključila niti sodelovanja s SD.
Premierka v odhodu bo novo stranko skupaj s somišljeniki ustanovila v soboto, le dva dni pozneje, torej v ponedeljek, bo tudi ustanovni kongres Cerarjeve stranke. Miro Cerar nam je včeraj dejal, da se do kongresa oziroma oblikovanja strankinih organov o povezovanju ne bo pogovarjal, po ponedeljku pa so za te pogovore odprti in bo stranka do tega zavzela stališče. »Sem za povezovanje in ne za izključevanje, v kakšni obliki bo to potekalo, pa bodo pokazali prihodnji pogovori,« je bil kratek tudi prvak Verjamem Igor Šoltes, ki se prav tako zaveda težav z razdrobljenostjo strank na levici. A se postavlja vprašanje, ali ne bo Igor Šoltes po nedeljskem dobrem rezultatu za sodelovanje postavljal previsokih pogojev.
Prekrasna novica za Solidarnost
V stranki Solidarnost so takoj po nedeljskih volitvah sporočili: »Nove politične sile na levici se bodo morale povezati, saj bodo v nasprotnem še dalje neuspešne – danes je desnica prepričljivo zmagala.« Član predsedstva Solidarnosti Damjan Mandelc nam je včeraj potrdil, da so pogovore s potencialnimi partnerji že začeli, Lukšičev odstop pa je v luči morebitnega povezovanja označil za prekrasno novico. »Če se bo Alenka Bratušek ogradila od neoliberalne politike finančnega ministra, je lahko tudi njena stranka potencialni partner. Z Igorjem Šoltesom smo se že dogovorili, da se po volitvah pogovorimo o povezovanju. Da bi prišli do združene levice, pa se želimo pogovoriti tudi z združenimi socialisti,« Mandelc očitno s prstom kaže na Združeno levico.
V njej so po nedeljskem rezultatu, ki ga ocenjujejo kot dobrega (dobili so 5,4 odstotka glasov in se uvrstili takoj za Pozitivno Slovenijo), povezovanju različno naklonjeni. Predsednik TRS Matjaž Hanžek je dejal, da so pripravljeni na pogovore o sodelovanju, ki pa morajo temeljiti na programskih izhodiščih in neokuženosti zavezniških strank s slabo politiko iz preteklosti. Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem pa je prepričan, da so volilci obstoječim politikam in stari Evropi jasno pokazali rdeči karton. »Levica je že povezana,« je dodal.
»Verjetno je z našo stranko konec«
Državljanski listi se bolj kot možnost povezovanja nakazuje klavrn konec. Ene od ovir za sodelovanje z DL, ki so jo v preteklih tednih omenjale nekatere stranke, to je Virantovo vodenje, ni več. Vendar pa je DL na evropskih volitvah dobila tako majhno podporo, da za druge stranke ni (več) zanimiva. Poleg tega ni jasno, kdo bi lahko prevzel predsedniško mesto. Tudi Senko Pličanič, ki so ga v preteklosti omenjali kot možnega Virantovega naslednika, je namreč kot nosilec liste veliki poraženec evropskih volitev.
Mnogi v stranki bi si zato želeli vrnitev Janeza Šušteršiča – tokrat celo na najvišji položaj. A je hkrati mogoče slišati, da je ta tovrstno Virantovo ponudbo pred tedni že zavrnil. Nekateri tako omenjajo še ministra za infrastrukturo Sama Omerzela, a hkrati dvomijo, da bi ta lahko dvignil podporo stranki. »Verjetno je z našo stranko konec, čeprav morda nekateri ne bodo takoj vrgli puške v koruzo,« nam je dejal eden od sogovornikov iz vrst DL. Da ne izgubijo volje, je v včerajšnjem pismu člane stranke pozval Virant. Po njegovem prepričanju morajo čim prej izpeljati programski in volilni kongres, stranka pa naj bi z novim vodstvom na predčasnih državnozborskih volitvah dosegla dober rezultat.