Zadnjih nekaj let so bile finančne težave tema številka ena v zdravstvu. V času, ko je bilo treba na primer preprečiti, da bi katera od bolnišnic ostala brez zdravil, anemičnost slovenske zdravstvene politike ob kupu težav ni tako izstopala. Zdaj, ko je denarja zaradi višje zaposlenosti oziroma gospodarske rasti več, ga lahko v vladi in v zdravstveni blagajni znova delijo za novosti ali skrajšanje čakalnih vrst. A vsebinskega napredka ni, je znova pokazalo mešetarjenje pri izbiranju generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in uvajanju bele napotnice.
Po starih stranpoteh
V prvem primeru se ponavlja situacija, kakršna je slab priokus pustila že pred štirimi leti. Takrat je Sama Fakina, ki se je potegoval za drugi mandat na čelu zdravstvene blagajne, na upravnem odboru ZZZS sprva premagal direktor področja financ Janko Štok, ki pa ga je kasneje zavrnila skupščina ZZZS. Obe potezi sta bili rezultat zakulisnih lobiranj brez pravega zanimanja za načrte kandidatov – sprva v prid Štoka, kasneje pa v prid Fakina. Za slednjega so sprva iz takratne vlade prihajali signali, da ne bo dobil podpore v državnem zboru, v ponovljenem postopku pa je bil vendarle »sprejemljiv«.
Štiri leta pozneje generalnega direktorja ZZZS, kjer na leto obrnejo okoli 2,4 milijarde evrov, namesto upravnega odbora in skupščine v praksi znova izbirajo ne povsem usklajene vladne struje. Fakin je o nedavnem sestanku z generalnim sekretarjem SMC Erikom Kopačem in namestnikom generalnega sekretarja vlade Jakom Slokanom, na katerem so ga po njegovih besedah pozvali k umiku kandidature, spregovoril javno. S tem sestankom so mu v SMC kvečjemu pomagali pri izboljšanju izhodišč ob glasovanju, saj je vsaj med delom članov skupščine ZZZS zbudil odpor zaradi posega v deklarirano avtonomijo. A če je del SMC v bolj prijateljskih odnosih s Štokom, je doslej za Fakinovo zaveznico neuradno veljala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, prav tako iz SMC.
Včeraj se je konkretnim komentarjem dogajanja, ki postavljajo pod vprašaj tudi njeno avtoriteto znotraj vlade, Kolar-Celarčeva izognila. Poudarila je, da je ZZZS avtonomna institucija s svojimi organi upravljanja, a dodala, da spoštuje tudi odločitev stranke glede Fakina. Tudi premier Miro Cerar je zatrdil, da se bo pri izbiranju generalnega direktorja ZZZS »absolutno trudil, da se vsi postopki izvajajo korektno, v okviru pristojnosti organov, ki so za to zadolženi«. Pa čeprav so te okvire že prekoračili.
Pozabljene teme
Kdo sploh odloča o zdravstvu in denarju zanj, je nejasno tudi v primeru bele napotnice, ki olajšuje prehod iz samoplačništva v javno zdravstvo. Gre za idejo zdravništva, a v prakso so jo nameravali z okrožnico uvajati na ZZZS. Po opozorilih, da bi bila lahko bela napotnica sporna, so stopili korak nazaj, o tej možnosti pa bo upravni odbor ZZZS znova govoril čez tri mesece. A na zajemanje sape niso pristali na zdravniški zbornici, kjer so napovedali, da bodo belo napotnico kljub vsemu uvajali z novim letom.
Samoplačniški obvodi so v zadnjem času pogosto posledica dolgega čakanja v javnem zdravstvu. Z rebalansom finančnega načrta ZZZS (vlada bo danes odločala o soglasju k temu načrtu) za letošnje leto bodo namenili 1,3 milijona evrov dodatnega denarja za skrajševanje čakalnih dob. Pomembna bo tudi vpeljava e-naročanja oziroma centralnega vodenja elektronskih čakalnih vrst, je spomnila Kolar-Celarčeva.
S tem, kako preprečiti neupravičeno preskakovanje čakalnih vrst, se medtem ne ukvarja nihče. Na problem je celotna (zdravstvena) politika pozabila manj kot leto dni po ugotovitvah računskega sodišča in protikorupcijske komisije, da je neupravičeno preskakovanje ob prepletih javnega in zasebnega zdravstva pogost pojav.
