Žvanova je v pogovoru za oddajo Dnevnik izpostavila, da interni izredni strokovni nadzor pravzaprav ni potrdil, ali se je dogodek sploh zgodil ali ne. "Nihče nikoli ne bo vedel, kaj se je zgodilo," je še dodala.
Da je zdravnik UKC Ljubljana Ivan Radan pacientu res skrajšal življenje s kalijem, ni nihče verjel, je povedala Žvanova in pojasnila, da je veljal za verodostojnega in zelo strokovnega zdravnika. "Kolegi so ga imeli radi in ga spoštovali," je dejala, sama pa je prejela tudi pisma podpre Radanu.
Zdravnikovo ravnanje sicer Žvanova strogo obsoja. Po njenem prepričanju ne gre za strokovno napako - medicinski nadzor ni ničesar dokazal -, ampak gre za eksces. "Eksces, ki ga ne predvideva nobena shema internih nadzorov," je povedala za omenjeno televizijo.
Sama ob tem zavrača vsakršno odgovornost, saj je bil po njenem prepričanju strokovni nadzor napačno izveden in ni upošteval niti lastnih vprašanj. "Mi ne vemo, o čem se danes pogovarjamo, o evtanaziji, o umoru ali o čem drugem," pojasnjuje Žvanova. Strokovno vodstvo kliničnega centra bo, kot je dejala, moralo vzpostaviti neko shemo internega nadzora za takšne ekscesne dogodke.
Medtem je Planet TV poročal, da policija preiskuje več zaposlenih na nevrološki kliniki, preiskava pa se širi na celoten intenzivni oddelek.
Po ugotovitvah komisije za izredni strokovni nadzor je sicer Radan neozdravljivo bolnemu bolniku verjetno res skrajšal življenje s kalijem, a materialnih dokazov za to ni. Ostal je brez službe, sam pa je medtem že napovedal pritožbo.
Sankcije zaradi neukrepanja oz. poznega ukrepanja so poleg Žvanove doletele tudi predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja.
Na UKC Ljubljana po primeru Radan v ustanavljanje novega paliativnega oddelka
Primer zdravnika Ivana Radana, ki ga sumijo, da je skrajšal življenje paliativnemu bolniku, je ne glede na to, ali mu gre verjeti, da je s tem želel opozoriti na razmere, le prinesel določene premike na UKC Ljubljana. V kliničnem centru so ugotovili, da je paliativna nega na nezadovoljivi ravni, zato bodo šli v ustanovitev novega takšnega oddelka.
Po besedah strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Sergeja Hojkerja je treba paliativno oskrbo v UKC izboljšati, zato bodo ustanovili novi paliativni oddelek.
S tem bodo po njegovih besedah lahko v večji meri pripomogli k olajšanju obravnave zelo bolnih bolnikov in lajšanju njihovih bolečin.
Paliativna oskrba se začne, ko je bolnik neozdravljivo bolan
Paliativna oskrba se po besedah zdravnice z UKC Majde Benedik Dolničar začne, ko zdravniki prepoznajo, da je bolnik neozdravljivo bolan, in jo izvajajo pred smrtjo, pa tudi potem, ko se nudi podpora svojcem pri žalovanju. Predvsem pa se paliativna oskrba prilagaja potrebam, željam bolnika in svojcev, je na četrtkovi novinarski konferenci UKC pojasnila Benedik Dolničarjeva.
Nikoli pa paliativna oskrba ne "skrajšuje življenja oz. povzroča, da bi smrt nastopila prezgodaj". Smrt pa se z medicinskimi ukrepi po njenih besedah ne sme odlašati takrat, ko se prepozna, da so vsi ti nadaljnji ukrepi samo breme bolniku. Dobra paliativna oskrba pomeni, da bolnik ne trpi, je dodala.
Poleg tega bodo na UKC po Hojkerjevih besedah preverili in uskladili smernice s prenovljenimi smernicami Komisije RS za medicinsko etiko, ki je v torek sprejela strokovna priporočila za zdravljenje v intenzivni medicini. Priporočila določajo, da ko nadaljnje zdravljenje pri umirajočem ni več v dobro bolnika oz. več nima smisla, se lahko začnejo postopki za prenehanje zdravljenja.
Potreben je prehod z rigidne hierarhične strukture
Tudi strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek predlaga spremembe. "Verjetno bo treba premisliti nekatere postopke, da ne funkcioniramo kot neka rigidna hierarhična struktura, ampak na določeni točki podrejeni lahko razmišljajo s svojo glavo," je dejal v četrtek ob predstavitvi poročila komisije, ki je opravila nadzor nad ravnanjem Radana.
Iz poročila o nadzoru je namreč razvidno, da je medicinska sestra, ki jo je Radan zadolžil, naj bolniku namesti infuzijo kalijevega klorida, zdravnika dvakrat povprašala, ali resnično misli na kalijev klorid. Ta namreč ob diagnozi, kot jo je je imel bolnik, povzroči zastoj srca.
Tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije poudarjajo, da morajo imeti medicinske sestre možnost avtonomno, odkrito in brez strahu opozoriti na strokovne dileme ter odklone pri zdravljenju bolnikov.
Zahtevna preiskava
S primerom se ukvarjajo tudi kriminalisti. Na Policijski upravi Ljubljana pojasnjujejo, da gre za zahtevno preiskavo, ki bo verjetno trajala dlje časa. Kot so pojasnili za STA, kriminalisti pri vsakem primeru zadevo "širše pogledajo, na podlagi osumljenčevega delovanja". Tako preverijo tudi, ali lahko "povezujejo primere pred sabo".
Predvidoma kmalu se bo začel postopek proti zdravniku na Zdravniški zbornici Slovenije. Na zbornici danes pojasnjujejo, da primer aktivno spremljajo, "tako tožilec zbornice kot sam predsednik zbornice se zaradi javnega interesa zavzemata za najhitrejšo obravnavo".
