Vlada je dala včeraj zeleno luč za začetek gradnje nove slovenjgraške urgence. Gradil jo bo GH Holding, ki že gradi mariborsko urgenco, skupna vrednost novega centra pa je 5,3 milijona evrov z DDV. Slovenjgraška bolnišnica bo tako vendarle vključena v projekt gradnje urgentnih centrov po Sloveniji, ki jih bodo v veliki meri omogočila evropska sredstva. Čeprav je iz gradnje urgenc z evropskim denarjem izpadla, bi se lahko glede na trenutne napovedi v kratkem naprej premaknila tudi gradnja nove ljubljanske urgence. Na ministrstvu za zdravje namreč napovedujejo, da bo julija objavljen razpis zanjo.

Pri polovici že gradijo

V Slovenj Gradcu so veseli, da pri odločanju o novih urgencah na koncu niso ostali praznih rok. »To je bilo dolgo vprašljivo. Opozarjali smo, da tudi Koroška potrebuje urgentni center. Imamo že vse pripravljeno, čakali smo le na to končno odločitev vlade,« je dejal direktor bolnišnice Janez Lavre. Nepovratnih evropskih sredstev bo pri tem za slabe 4 milijona evrov, 0,3 milijona evrov bo prispevala bolnišnica, za preostanek bo prispeval proračun, je pojasnil.

Na ministrstvu za zdravje pričakujejo, da bo sistem urgentnih centrov v celoti zaživel v drugi polovici prihodnjega leta. Prvi urgentni center bo zgrajen v Splošni bolnišnici Brežice (predvidoma avgusta), trenutno pa gradijo tudi v Murski Soboti, Celju, Trbovljah in Mariboru. V kratkem se bo gradnja pričela še na Jesenicah in Izoli, pojasnjujejo na ministrstvu, nanjo se pripravljajo tudi v Novem mestu in Novi Gorici. V primeru slednje še vedno tečejo pogajanja, na katerih izbirajo izvajalca.

Projekt urgentnih centrov je sicer spremljal kup zagat in zamud, ki so pod vprašaj postavljale celo evropska sredstva. Zlasti veliko je bilo zapletov pred začetkom gradnje mariborske urgence, ta del projekta pa so ob sumih kartelnega dogovarjanja med podjetji pod drobnogled vzeli na agenciji za varstvo konkurence. Burno je bilo tudi ob potegovanju podjetja Smiljana Tropa, moža nekdanje ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza, za posel pri novomeški urgenci (njegova Klima Ptuj je dala ponudbo skupaj z Begradom, a so jo izločili).

V UKC Ljubljana poleg urgence potrebujejo še marsikaj

V Ljubljanskem UKC si medtem želijo oprijemljivih premikov. »Zaupati hočemo zagotovilom, da bo projekt končan do konca naslednjega leta,« je dejal v.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec. Kot opozarja, bo nova urgenca sicer delno rešila zdajšnji problem prenatrpanosti, a ne bo dovolj. Za boljšo oskrbo urgentnih bolnikov bo treba zgraditi tudi celoten diagnostično-terapevtski center (objekt DTS), saj potrebujejo tudi nov operacijski blok, laboratorije, intenzivne terapije...

Da bi lahko delali dovolj hitro, bo treba še letos pred začetkom kurilne sezone prestaviti komunalne vode, je opozoril Vrhunec. Tako od odhajajoče kot od prihodnje vlade pričakujejo zavedanje, kako nujna je nova osrednja slovenska urgenca.