V mnogih zdravstvenih domovih dela manj zdravnikov, kot bi jih lahko delalo glede na program, ki ga plača zdravstvena blagajna. Dostopnost za bolnike je tako po Sloveniji precej neenakomerna. Ob pomanjkanju zdravnikov in precejšnjem upokojevanju v zadnjem času so v ptujskem zdravstvenem domu začasno prevzeli kar 1,3 programa dela na zdravnika. V zdravstvenem domu in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se strinjajo, da je ukrep problematičen, a poudarjajo, da gre za začasno rešitev. V sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum se nasprotno bojijo, da gre za nevarne trende, ki bodo v škodo pacientom.
Izhod v sili?
Direktorica ptujskega zdravstvenega doma asist. Metka Kuhar Uhan poudarja, da skušajo ob kadrovskih težavah čim bolje poskrbeti za paciente. Delo v ambulantah tako po potrebi podaljšajo, da pridejo na vrsto vsi. »Na srečo gre le za kratkoročne ukrepe, ki omogočajo, da imajo pacienti kam iti. Zelo radi bi zaposlili dodatne zdravnike specialiste, pa jih ni,« je dejala. Težave bodo morda delno rešili že konec leta, ko naj bi bilo v slovenskem prostoru nekaj novih specialistov družinske medicine, sicer pa marca prihodnje leto, ko naj bi specialisti postali trije specializanti v njihovem zdravstvenem domu. V celoti bi lahko kadrovske težave rešili v treh letih, pričakuje Kuhar-Uhanova.
Na ZZZS poudarjajo, da bo moralo kadrovske težave reševati vodstvo zdravstvenega doma, ki mora poskrbeti za potrebne zaposlitve. Kot opozarjajo, je sklenitev pogodbe za 1,3 tima na enega zdravnika v tem primeru vseeno še najboljša od možnosti. Če bi zdravstvenemu domu ob pomanjkanju zdravnikov program odvzeli, bi se namreč takoj zastavilo vprašanje, kam preusmeriti bolnike. Dodajajo, da je povprečno število opredeljenih pacientov v izpostavi Ptuj 1780 na tim splošne ambulante, kar je v slovenskem povprečju (1769 oseb na tim). Ob tem poudarjajo, da na račun začasne rešitve zdravstveni dom ni dobil dodatnega denarja, le pacienti so se od zdravnikov, ki so odšli oziroma so se upokojili, prerazporedili k obstoječim zdravnikom.
Do tovrstnih začasnih rešitev pa so skeptični v sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum. Njegov predsednikIgor Muževič ugotavlja, da bi morala glede na obseg programa ambulanta v takih primerih delovati po več kot deset ur na dan. Dodajanje programa po njegovem verjetneje pomeni le, da je pacientom na voljo manj zdravnikovega časa. Boji se, da je v ozadju tovrstnih pristopov tudi finančni vidik. Zdravstveni dom ob manjšem številu zdravnikov, kot bi jih moral imeti glede na prejeta sredstva in program, namreč lažje doseže pozitivno poslovanje. Manjše število družinskih zdravnikov pa je za bolnike slabo, je opozoril: »To slabo vpliva na življenjsko dobo in pričakovana leta zdravega življenja, več pa je tudi pisanja napotnic.«
