Po Mramorjevem mnenju je predlog zakona o izvedbi fiskalnega pravila smiseln, saj daje več možnosti za proticiklično ekonomsko politiko in tudi omogoča več prilagodljivosti. »Moramo se namreč zavedati, da denarne politike nimamo več, zato za hitro reagiranje na gospodarske šoke oziroma izjemne okoliščine potrebujemo vsaj še del fiskalne politike,« je opozoril.
Zato je predlog zakona po Mramorjevih pojasnilih drugačen od prejšnjega, ki je upošteval tako imenovano švicarsko formulo. Omenjena formula je namreč po njegovih besedah primerna za države, ki imajo denarno politiko in fiskalno politiko. Slovenija pa kot članica območja z evrom svoje denarne politike nima več.
Predlog zakona je v skladu s paktom stabilnosti in rasti, iz katerega izkorišča vse možnosti, ki jih pakt daje, je Mramor zagotovil v izjavi novinarjem, potem ko je predlog izvedbenega zakona v prostorih državnega sveta predstavil opozicijskim poslancem.
Janša Mramorja spomnil na ustavno določitev uveljavitve fiskalnega pravila
Prvak SDS Janez Janša je danes spomnil, da so z zapisom fiskalnega pravila v ustavo za začetek uravnoteženja javnofinančnih izdatkov in prihodkov določili leto 2015. SDS ne bo podprla izvedbenega zakona, ki bo v nasprotju z ustavo, zatrjuje Janša in pričakuje, da si bo finančni minister Dušan Mramor do sestanka z njimi prebral zapisano v ustavi.
Vlada se mora tako po Janševem mnenju lotiti priprave proračunov oz. načrtovanja prihodkov in odhodkov za prihodnje leto na podlagi tega, kar so maja lani s potrebno ustavno večino zapisali v ustavo.
Aktualni predlog o fiskalnem pravilu za ZL nesprejemljiv
Predlog izvedbenega zakona v takšni obliki za ZL ni sprejemljiv, je v izjavi za medije poudaril vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. Pri tem pa je pozdravil rezultat pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih.
Mesec je spomnil, da je ZL že od vsega začetka nasprotovala fiskalnemu pravilu. Ocenil je, da je aktualni predlog vendarle boljši od prejšnjega, t. i. švicarskega modela. Vladi namreč pušča nekaj več fleksibilnosti oz. manevrskega prostora pri vodenju proračunske politike, kar je pomembno pri spopadu s krizo. Preden pa se poslanka skupina ZL dokončno izreče o predlogu, pričakuje dodatna pojasnila.
NSi pri zakonu o fiskalnem pravilu še brez odločitve
NSi preseneča hitrost dogovora s sindikati javnega sektorja. Po ocenah vodje poslancev NSi Mateja Tonina si je vlada drago kupila socialni mir. Za izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga je pripravila vlada Mira Cerarja, pa v NSi ugotavljajo, da je mnogo bolj ohlapen od dosedanjih različic. Zato se bodo pred dokončno odločitvijo še posvetovali.
Finančnemu ministru, ki je v strankini poslanski skupni danes predstavljal predlog izvedbenega zakona, tako danes še niso dali končnega odgovora. Odločitev bodo po Toninovih besedah sporočili v kratkem, a se želijo pred tem posvetovati z nekaterimi ekonomisti, s katerimi sodelujejo.
Kot je pojasnil, so na prvi pogled stvari videti bolj ohlapne in puščajo več manevrskega prostora od različic, ki so se usklajevale doslej. Minister jim je pojasnil, da država nima vpliva na denarno politiko in je fiskalna politika edino, s katerim lahko določene stvari korigira, zato je vendarle treba proračunu dopustiti nekaj fleksibilnosti, je povzel vodja poslancev NSi.
Preden se odločijo, pa bi se po njegovih besedah radi posvetovali in prepričali, ali so Mramorjevi argumenti pravi. Gre za »izjemno pomembno stvar in ne bi se radi odločili na prvo žogo, ker bo to vendarle odločalo tudi o prihodnosti Slovenije,« je poudaril Tonin, ki na podlagi preteklih izkušenj ugotavlja, da je bila ohlapnost pri slovenskih vladah vedno škodljiva. So pa s predlagano rešitvijo glede fiskalnega sveta zadovoljni, saj tričlanska sestava sveta ne bi omogočala pretirane prerazporeditve odgovornosti.
»Brez pomena razburili tako rekoč celoten javni sektor«
Predlog zakona o fiskalnem pravilu je po prvem vtisu predsednice ZaAB Alenke Bratušek zelo ohlapen in ne vsebuje konkretnih številk. Glede možnosti, kako preprečiti prekomerno trošenje, pa v zakonu ni več natančne formule, ki so jo prejšnji predlogi imeli. Dogovora s sindikati javnega sektorja je vesela, a pravi, da bi lahko bil podpisan že julija in bi vlada ta čas iskala druge rešitve.
Vesela je, da je prišlo do dogovora med sindikati javnega sektorja in vlado, saj konflikti ne rešujejo ničesar. Obžaluje pa, da so »očitno brez pomena razburili tako rekoč celoten javni sektor«. Kot ugotavlja Bratuškova, so namreč zdaj »pristali na tem, kar bi lahko bilo podpisano že v juliju in se vlada v tem obdobju ne bi ukvarjala z javnimi uslužbenci, ampak iskala kakšne druge rešitve, ki so prav tako nujne, da bo našemu gospodarstvu šlo še bolje«.
Javne finance je treba konsolidirati
Dejstvo je, da je javne finance treba konsolidirati, in to zaradi nas samih in ne zaradi Evrope, je poudarila Bratuškova, ki upa in želi, da bo rebalans proračuna za prihodnje leto čim prej na mizi, »da se bomo lahko pogovarjali o konkretnih ukrepih, ki bodo še dodatno omogočali rast našega gospodarstva in nova delovna mesta«.
Nekdanja predsednica vlade je pri tem spomnila, da je za prihodnje leto velik del proračuna odprt, ker niso uspeli uvesti davka na nepremičnine, a je po drugi strani boljša gospodarska situacija od prvotno napovedane. Novi davki ali znižanje odhodkov sta po njenih besedah edina načina, da se javne finance konsolidirajo. Možnost, ki jo je ves čas zagovarjala, pa je kombinacija obeh.
Skrajno levo in skrajno desno zelo težko
Jurša je v izjavi za STA danes spomnil, da je za nekatere predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu preveč ohlapen, medtem ko ga drugi ocenjujejo kot ustreznega. Sam ocenjuje, da so pri tistih, ki bi želeli bolj restriktiven zakon, v ozadju določeni interesi.
Po njegovih besedah se bo moral pri zakonu za izvedbo fiskalnega pravila finančni minister, ki zakon usklajuje z opozicijo, osredotočiti na tiste poslanske skupine, ki bi lahko predlog podprle. »S tistimi, ki bi zakon lahko podprli, se je treba čim več pogovarjati,« poudarja vodja poslancev DeSUS. Možnosti za podporo zakonu pri opoziciji pa vidi v »levi in desni politični sredini«, medtem ko bo »skrajno levo in skrajno desno zelo težko«.
