Pol leta po napovedi ministra za izobraževanje Jerneja Pikala bo javnost lahko prispevala svoj glas k uvedbi šolskih uniform v slovenske šole. O tem (za zdaj) še ne bo mogoče odločati na referendumu, pač pa bo ministrstvo v prihodnjih dneh objavilo anketo na spletni strani 1ka.si. Kdaj natančno, še ni znano, bodo pa k odgovorom na vprašanja povabili učence, njihove starše, delavce v šoli in druge, ki bodo želeli prispevati svoj pogled na šolske uniforme.

Po objavi bo na spletno anketo o šolskih uniformah mogoče odgovarjati dva tedna. Analizo odgovorov naj bi predstavili do sredine maja. Kolikšen vpliv na zaključne ugotovitve delovne skupine in morebitno odločitev ministrstva za uvedbo uniform bodo imeli rezultati ankete, nam na ministrstvu niso zaupali. Povedali pa so, da z njo želijo pridobiti mnenja različnih skupin, ki se bolj ali manj vključujejo v slovenski izobraževalni sistem.

Poznali s(m)o halje

Šolske uniforme so najbolj znane in razširjene v anglosaksonskem svetu, pojasnjuje mag. Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju (in hkrati tudi članica delovne skupine, ki jo je imenoval minister, a o delu skupine, ki še ni končano, ni želela govoriti). »Zgodovinski podatki kažejo, da so v javnem osnovnem in srednjem šolstvu na Slovenskem učenci in učitelji v šolo večinoma prihajali v svojih, vsakodnevnih oblačilih. Enotna oblačila, poenostavljeno imenovana šolske uniforme, so izjema.«

Kot najbolj množičen primer uniformnega oblačenja v šolstvu Balkovec-Debevčeva izpostavlja nošenje šolskih halj. »Na nekaterih šolah so jih nosili dlje časa in je bila ta tradicija bolj izražena, na drugih šolah so jih imeli le krajši čas.« Prve tovrstne pobude po njenih podatkih segajo v leto 1910, ponekod so halje nosili celo do okoli leta 1980. Halje pa so imele dva glavna namena: zaščititi vsakodnevno obleko in prikriti socialne razlike.

O pomembnosti tematike...

Predpisov, ki bi zapovedovali pravila oblačenja v šolah, trenutno v Sloveniji nimamo. Na ministrstvu za izobraževanje pa opozarjajo, da večina osnovnih šol primernost oblačenja (kulturo oblačenja) opredeljuje v svojih internih pravilih, ki so sestavni del vzgojnega delovanja šole. »Mnogokrat pa šole same priporočajo starosti primerno oblačenje v predstavitvenih brošurah šol in na njihovih spletnih straneh.« Sicer pa je ukvarjanje ministrstva za izobraževanje s šolskimi uniformami že ves čas presenetljivo. Minister Pikalo je uniforme opredelil celo kot »relativno pomembno in dobro temo«, zato je po njegovem mnenju »tudi v Sloveniji prav, da se z njimi ukvarjamo«.

Uniformno gibanje sta, kot je znano, lani sprožili poslanski pobudi Maje Dimitrovski in Mateje Pučnik. Obe sta na ministra naslovili vrsto vprašanj o šolskih uniformah v slovenskih javnih šolah, minister pa jima je med drugim zagotovil, da bo imenoval delovno skupino, ki bo preučila vse okoliščine o morebitni uvedbi šolskih uniform v slovenske javne osnovne šole. pe