Država namenja velike vsote za najem poslovnih prostorov za delovanje svojih organov, obenem pa so številne zgradbe in prostori, ki so v njeni lasti, prazni. Nekatere sicer oddaja, vendar tako rekoč brezplačno, ali pa jih neuspešno poskuša prodati. Seznam tovrstnih nepremičnin je dolg več deset strani.
Tako sta na primer, kot smo že poročali, sredi Ljubljane prazni stavbi na Beethovnovi in Gregorčičevi, na Vrhniki samevajo objekti nekdanje vojašnice, prazna je nepremičnina Pristava Bled, pa prostori stare ekonomske šole v Murski Soboti in številni gradovi. Kot so nam zagotovili na vladni službi za zakonodajo, naj bi bila stavba na Beethovnovi 3, ki jim jo je vlada pred dvema letoma dala v upravljanje, do konca prihodnjega leta vendarle obnovljena. S selitvijo službe za zakonodajo v te prostore bi prihranili skoraj 13 tisočakov na mesec, ki jih država zdaj plačuje za najemnino na dveh lokacijah v središču prestolnice. Kaj bo s prav tako prazno stavbo na Gregorčičevi 25, ki je sicer potrebna celovite obnove, pa v vladi še ne vedo. Generalni sekretariat vlade je zgradbo, v kateri je bila prvotno tiskarna, dobil v upravljanje leta 2006, dve leti kasneje pa so bile v enem delu pisarne za potrebe slovenskega predsedovanja EU.
Manjša državna uprava, a brez učinka
»Ko nekdo razpolaga s tujim premoženjem, ki ga nič ne stane, mu je popolnoma vseeno, kaj se z njim dogaja. Če bi rekli, da je država mačeha, bi bil to še predober izraz zanjo. Ljudje v državni upravi ne gospodarijo s svojim denarjem, ampak s tujim, za katerega sploh ne odgovarjajo, še manj pa so sankcionirani za slabo gospodarjenje. In to je bistvo problema,« poudarja cenilec nepremičnin Boris Pajnkihar, ki ima izkušnje tudi z delom v državni upravi.
Pestro preteklost ima tudi objekt Pristava Bled, katerega tlorisna površina znaša 3938 kvadratnih metrov. Generalni sekretariat vlade ga je v upravljanje dobil pred slabimi devetimi leti, prazen pa je bil že nekaj let pred tem. Kot pojasnjujejo na vladnem uradu za komuniciranje, je bila Pristava pomožen objekt Vile Bled in z njo tudi vključena v razpis za dolgoročni najem. A je najemnik pogodbo kmalu po sklenitvi odpovedal, zato so pogodbena vlaganja v obnovo objekta ostala nerealizirana. Ker namera o prodaji Pristave ni uspela, bo generalni sekretariat letos poskušal stavbo oddati v najem.
Na ministrstvu za kulturo, ki razpolaga z večjim številom praznih gradov, bodo v kratkem za najem pripravili grad Pišece in del novega gradu Negova. Gradove Viltuš, Borl, Šrajbarski turn, Gradac, dvorec Dornava, Dvor pri Žužemberku in stari grad Negova pa bi morali, preden bodo poskušali najti najemnike, v celoti ali delno obnoviti.
»Če bi bili prostori v lasti države primerno obnovljeni, če bi se lahko dogovorili, da so organi bolj fleksibilni in selitvam, tudi zunaj Ljubljane, ne bi nasprotovali, če bi obstajali enotni normativi glede velikosti prostorov in nekateri ne bi bili prerazkošni, bi ugotovili, da ima država na voljo dovolj prostorov za svoje potrebe in da ne potrebuje dodatnih,« poudarja nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Gorazd Perenič. Ob tem dodaja, da se je državna uprava v zadnjih desetih letih zmanjšala za nekaj tisoč zaposlenih, kar pomeni, da za svoje delovanje potrebuje tudi manj prostorov.
»Države ne bomo ukinili čez dvajset let«
Perenič opozarja na več problemov, ki otežujejo bolj racionalno ravnanje z državnimi nepremičninami. Eden od teh je razdrobljenost nepremičnin po ministrstvih, ustanavljanje vedno novih resorjev, nenehno preseljevanje inšpekcijskih služb. Kot večno vročo politično temo izpostavlja preigravanja med državo in občinami glede uporabe vojašnic. Opozarja tudi na nujnost razmisleka, ali res potrebujemo toliko upravnih enot in okrajnih sodišč, ali bo šla država v smeri digitalizacije in ne bo več potrebovala toliko arhivskih prostorov.
Tudi Pajnkihar kot oviro pri racionalizaciji izpostavlja, da pri oblikovanju novih vlad ni nikoli jasno, koliko ministrstev bodo ta sploh imela. »Državna uprava se pri nas ne gradi na zdravih temeljih. Ni kontinuitete.« Če bi ta obstajala, bi se država tudi lažje odločala, kako ravnati s svojimi nepremičninami. »Dober gospodar nepremičnino raje kupi, kot pa jo najema; lastništvo nad poslovnimi prostori se namreč povrne z najemninami, ki jih plačuješ vsaj petnajst let. Verjetno je vsem jasno, da države ne bomo ukinili čez dvajset let,« je kritičen Pajnkihar.
Nekatera ministrstva so se v zadnjih letih izkazala tudi po radodarnosti: državne prostore so odstopila v brezplačno uporabo. Tako je ministrstvo za izobraževanje nekaj dni pred odhodom druge Janševe vlade polovico od 313 kvadratnih metrov prostorov na Zaloški cesti v Ljubljani (prostori nekdanje policijske postaje v Mostah) za pet let brezplačno oddalo Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, drugo polovico pa prav tako brezplačno Zvezi za tehnično kulturo Slovenije. Tako VSO, ki ga vodi Aleš Hojs, kot ZOTKS, katerega predsednik je Stane Pejovnik, glavni tajnik pa Jožef Školč, sta dobila že obnovljene prostore.
