Kdor bo želel po novem letu prijaviti osebno dopolnilno delo (več v tabeli na strani 5), bo moral pridobiti vrednotnico, ki bo stala devet evrov. Od tega bo sedem evrov za pokojninsko in dva evra za zdravstveno zavarovanje. Vrednotnica bo veljala en koledarski mesec, z njo pa bo izvajalec takšnega dela dobil zdravstvene pravice in en dan pokojninske dobe.

Tistim, ki osebno dopolnilno delo že legalno opravljajo, ne bo treba z novim letom storiti nič. Zanje bo veljalo polletno prehodno obdobje, med katerim bodo lahko delali po stari zakonodaji in vrednotnic ne bodo potrebovali. Vsi drugi pa se bodo morali pred začetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela najprej prijaviti in registrirati na Ajpesu, lahko osebno ali po spletu. Prijava bo možna od 2. januarja naprej. Ajpes bo vse prijavljene uvrstil na seznam izvajalcev, ki bo dostopen na njegovi spletni strani.

Novo prijavljeni bodo pred začetkom vsakega osebnega dopolnilnega dela potrebovali vrednotnico. Za čiščenje stanovanj, varovanje otrok, inštrukcije in podobno bo moral vrednotnico kupiti naročnik del, in sicer za vsakega izvajalca, ki bo v istem mesecu delal zanj. Enako velja za izvajalca. Če bo pospravljal stanovanje le pri enem delodajalcu, bo zadostovala ena vrednotnica, če bo v istem mesecu čistil stanovanja različnih naročnikov, bo zanj moral kupiti vrednotnico vsak izmed njih.

Nekoliko drugače bo pri prodaji izdelkov domače in umetnostne obrti, gozdnih sadežev ali zelišč... V teh primerih bo moral vrednotnico za vsak posamezni mesec kupiti izvajalec, svoje delo pa bo poleg tega lahko še naprej opravljal tudi za pravne osebe in samozaposlene.

Vrednotnico, na kateri bo ime izvajalca in jo bo ta moral imeti pri opravljanju osebnega dopolnilnega dela ves čas pri sebi, bo od 2. januarja naprej mogoče kupiti na upravnih enotah, po prenovi spletnega portala Ajpes, ki naj bi bila zaključena v nekaj mesecih, pa tudi po spletu. Vrednotnice bo mogoče kupiti tudi za več mesecev vnaprej.

Dovoljeni zaslužek bo nižji

Dovoljeni prihodek pri osebnem dopolnilnem delu bo še naprej omejen, pri čemer bo znesek nekoliko nižji kot doslej. Po prejšnji zakonodaji dohodek ni smel preseči minimalne plače, ki na leto znaša 9470 evrov bruto oziroma 7200 evrov neto, po novem se bo s takšnimi deli lahko letno zaslužilo največ 5948,64 evra, na polletni ravni pa 2974,32 evra neto. Tistega, ki bo omenjeni znesek presegel, bo Ajpes izbrisal s seznama izvajalcev osebnega dopolnilnega dela.

Birokracije tudi poslej ne bo dosti manj. Čistilke, varuške, nabiralci gob in ostali bodo morali še naprej izdajati račune naročniku oziroma kupcu in vsake pol leta (doslej na tri mesece) poročati o prihodkih Finančni upravi (Furs). Prav tako se ne spreminja rok za oddajo napovedi akontacije dohodnine od dohodkov, ki jo bo moral izvajalec vložiti do desetega dne v mesecu. Enaka kot doslej ostaja tudi obdavčitev. Za obračun akontacije dohodnine bo davkarija od napovedanih prihodkov odštela normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka in obračunala akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov.

Izvajalce osebnega dopolnilnega dela bo nadzoroval Furs s svojimi mobilnimi enotami. Glede na to, da mu bodo izvajalci prihodke dolžni prijaviti in da bo na voljo tudi evidenca kupljenih vrednotnic, bo imel pregled nad tem, ali se prijavljeni prihodki skladajo s številom vrednotnic.

Če predstavlja pokojninska doba »sladkorček«, bodo »palica« višje kazni. Za posameznike oziroma tako imenovane šušmarje znašajo po novem od 1000 do 7000 evrov, če je prekršek storjen iz koristoljubnosti ali je pridobljena večja protipravna premoženjska korist, pa se kazen lahko poveča na 3000 do 15.000 evrov. Za ponujanje ali oglaševanje takšnega dela je zagrožena globa v višini od 500 do 2500 evrov.

Račun brez krčmarja?

Za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je bilo po podatkih Furs iz maja letos registriranih 9788 oseb, ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa upa, da se bo njihovo število zaradi priznanja socialnih pravic prihodnje leto zvišalo na vsaj 18.000. Ministrstvo za delo od novosti (ob približno 200.000 evrov stroškov, ki naj bi nastali zaradi vzpostavitve spletne aplikacije priglasitve osebnega dopolnilnega dela) pričakuje, da bosta pokojninska in zdravstvena blagajna na leto pridobili skoraj dva milijona evrov. Ob domnevi, da bi osebno dopolnilno delo uradno izvajalo 18.000 oseb, bi se po njenih izračunih z vrednotnicami v pokojninsko blagajno nateklo okoli 1,5 milijona evrov, v zdravstveno pa 430.000 evrov na leto.

Optimistični načrti pa se lahko kaj hitro sprevržejo v račun brez krčmarja. Od skoraj 10.000 registriranih oseb za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je imelo namreč lani obdavčljive dohodke zgolj 1075 zavezancev. Doseženi bruto dohodek teh oseb je znašal nekaj manj kot 550.000 evrov (okoli 500 evrov na osebo), kar pomeni, da je država dobila le okoli 100.000 evrov davka.

Čeprav na ministrstvu menijo, da se bo zaradi dodanih socialnih pravic število registracij občutno povečalo, je verjetneje, da jih bo zaradi predlaganih novosti celo manj kot doslej. Težko je namreč pričakovati, da bodo tisti, ki osebno dopolnilno delo opravljajo na črno, po novem plačevali davke zgolj zaradi enega dneva pokojninske dobe na mesec, prav tako pa nad dodatnimi stroški ne bodo navdušeni naročniki.

»Moj naročnik vrednotnic ne bo kupoval, jaz pa od njega tega tudi ne bom zahtevala, saj ga nočem obremenjevati z dodatnimi stroški, ki bi se zagotovo prevalili v moje breme. Vsak evro je pomemben, veliko bolj kot kakšen dan pokojninske dobe,« nam je že ob sprejemu zakona povedala 46-letna Irena, ki se po izgubi službe že dve leti preživlja s čiščenjem stanovanj – na črno. Tveganje, da bi njo ali naročnika ujela inšpekcija, bo zaradi medsebojnih koristi, kot tudi močno omejenega dostopa v stanovanja, še naprej zgolj malenkostno. Vstop v stanovanja je namreč dovoljen le z dovoljenjem osebe, ki opravlja osebno dopolnilno delo, ali pa na podlagi sodne odredbe.

Omenjena »spodbuda« je še toliko bolj smešna, če upoštevamo, da bi morala Irena za zgolj en mesec pokojninske dobe zbrati kar 30 vrednotnic – ob delu za le enega naročnika bi to pomenilo 30 mesecev oziroma dve leti in pol dela. Sistem poleg tega tudi ni najbolj pravičen. Za vrednotnico bo namreč treba odšteti devet evrov, ne glede na to, ali bo nekdo v enem mesecu opravil sto ali pa le dve uri dela. Po drugi strani bo tisti, ki dela sto ur pri istem naročniku, dobil le en dan pokojninske dobe, nekdo drug, ki bo opravil sto ur pri desetih naročnikih, pa deset dni pokojninske dobe.