»Slovenija na leto za znanstveno raziskovanje nameni toliko, kolikor v Španiji namenijo za enega nogometaša in pol,« je bil včeraj nazoren direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič. Na tak način, je opozoril, Slovenija nikoli ne bo postala uspešna država. Položaj je v resnici še slabši – višina proračuna za znanost se že šest let zmanjšuje. Leta 2009 je proračun agencije za raziskovalno dejavnost ARRS znašal 183 milijonov evrov, letos pa le še 115 milijonov.
80 odstotkov opreme zastarele
Na posvetu o financiranju znanosti, ki so ga včeraj sklicali na IJS, so udeleženci kritizirali dodatne finančne reze, ki jih napovedujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Lenarčič je dejal, da je 80 odstotkov raziskovalne opreme že primerne za odpis, odhajajo pa tudi ljudje, zlasti mladi znanstveniki, ki boljše možnosti najdejo v tujini. Profesorica Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo je v razpravi opozorila, da z upadanjem sredstev »vsak drugi dan izgubimo denar za enega vrhunskega raziskovalca«. »Ob tem se ljudje ne zavedajo, da je od znanosti odvisno naše vsakdanje življenje,« je dejala. »Lahko se zmanjšajo jedrska varnost, prehranska varnost, okoljska varnost. Znanost skrbi za pravilno uporabo pesticidov in za zaščito pred težkimi kovinami,« je naštevala. Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je dodal, da ima zaradi zniževanja sredstev okoli polovica fakultet že »težave z zagotavljanjem osnovnega poslovanja«. Pri tem se Svetlik sprašuje, kakšna bo v prihodnosti kakovost študija in kako bo potekal prenos znanja na nove generacije, če država ne bo poskrbela za ustrezno financiranje. »V družbi ni ideje in ni vizije, kaj na mehkih družbenih področjih, kot je znanost, sploh početi.« Ljubljanski rektor ugotavlja, da se politični odločevalci izrazito osredotočajo na materialne projekte, denimo gradnjo infrastrukture, kot so ceste in pločniki, premalo pozornosti pa posvečajo razvoju znanja.
Takoj 2000 novih štipendij
Direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Oto Luthar se je vprašal, kako lahko trije profesorji in znanstveniki v vladi – predsednik vlade Miro Cerar, finančni minister Dušan Mramor ter ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanislava Setnikar Cankar dopuščajo opustošenje znanstvenega raziskovanja in visokošolske dejavnosti. Osemnajst let je že minilo od prvih opozoril, da je z znanostjo povezana naša prihodnost, je spomnil Luthar. Kot možno rešitev je nakazal zmanjšanje birokratskih postopkov, ki bremenijo financiranje znanosti, in prenovo zakonodaje s tega področja. Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je dodal, da bi morala država takoj razpisati dva tisoč štipendij za raziskovalce, da bi jih odvrnila od odhoda v tujino. »Prenehajmo tudi z nesmiselnim zmanjševanjem števila zaposlenih za en odstotek na leto,« je bil ogorčen. Raziskovalec z IJS Dušan Turk je ocenil, da bi morala Slovenija namesto sedanjega zneska za znanost namenjati milijardo evrov na leto, če bi hotela postati konkurenčna.
V Evropski uniji in zahodnem svetu so vložki v znanost neprimerno večji, so poudarjali udeleženci. Dostopni podatki kažejo, da je EU kot skupnost v preteklih treh desetletjih sredstva za znanost in razvoj skokovito povečevala. S 3,75 milijarde v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je proračun narasel na osemdeset milijard v tekočem finančnem obdobju, ki se bo zaključilo leta 2020. Dolgoročno povečanje je bilo približno petnajstkratno, v zadnjih petih letih pa se je proračun povečal za približno polovico. Medtem se je v zadnjih šestih letih v Sloveniji proračun za znanost skrčil za tretjino.
Raziskovalec z IJS Dragan Mihailović je včeraj slikovito pripomnil, da ukrepi politike, ki ob zmanjševanju javne porabe krči proračun za znanost, spominjajo na poskus, da bi shujšali – v možgane.
