Nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker je včeraj v Bruslju začel pogovore s kandidati za komisarske položaje. Iz njegovega kabineta nočejo sporočiti podrobnosti, celo sam urnik pogovorov s posameznimi kandidati ostaja skrivnost. Iz evropske komisije so sporočili zgolj to, da bo predsednik Juncker pri ugotavljanju primernosti kandidatov ugotavljal predvsem njihovo splošno usposobljenost in zavzetost za Evropo. V takšnem zelo široko formuliranem vodilu iz pogodbe EU se sicer najde mesto tako rekoč za vsakega kandidata. Na pogovorih pri Junckerju je bila včeraj kot edina izmed trojice slovenskih kandidatov odhajajoča predsednica vlade Alenka Bratušek, kar gre razumeti kot jasno izraženo podporo bodočega predsednika evropske komisije njenemu imenovanju. Podrobnosti o pogovoru ter Junckerjevi oceni splošne usposobljenosti in evropske zavzetosti Alenke Bratušek iz Junckerjevega kabineta ni mogoče izvedeti. Včeraj se je bodoči predsednik komisije sicer sestal še s kandidati iz Finske Jyrkijem Katainenom, Bolgarije Kristalino Georgievo, Nizozemske Fransom Timmermansom in Latvije Valdisom Dombrovskisom.
KPK z Bratuškovo še ni opravila pogovora
Nad kandidaturo Bratuškove še vedno visi velika senca dvoma. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je takoj po imenovanju trojice kandidatov za komisarski položaj na lastno pobudo začela preverjati postopek imenovanja, namreč po skoraj mesecu dni še ni zaključila svojega dela. Prav njihovo mnenje bi ob imenovanju Bratuškove lahko odigralo pomembno vlogo pri zaslišanju na matičnih odborih evropskega parlamenta. KPK je doslej informativni pogovor s predlagano trojico kandidatov opravila zgolj z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Ta je pojasnil, da je bil pogovor korekten, na njem pa je sodeloval kot oseba, ki ima informacije o imenovanju komisarskih kandidatov. S premierko Alenko Bratušek in Tanjo Fajon se komisija še ni sestala.
Na KPK do zaključka postopka in izdaje mnenja niso želeli pojasniti, kdaj in če sploh bodo z drugima kandidatkama opravili pogovor. Pojasnili pa so, da so od vlade prejeli magnetogram vladne seje 31. julija, na kateri naj bi med ministri potekala živahna razprava o imenovanju slovenskega komisarskega kandidata. Prav tako ostajajo skrivnostni, do kdaj bi lahko zaključili postopek preverjanja morebitnih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Juncker spet dobil pošto, SDS za izredno sejo parlamenta
Nasprotovanje kandidaturi Bratuškove pa se medtem vse bolj širi na vse pole slovenskega političnega spektra, razen seveda na ZaAB. Odhajajoče premierke ne podpira nobena od treh strank prihodnje slovenske vlade, čeprav sta DeSUS in SD na vladi s seznanitvijo s trojico komisarskih kandidatov, med katerimi sta še Karl Erjavec in Tanja Fajon, dejansko podprla tudi kandidaturo Bratuškove. Njene želje za komisarski položaj ne podpira tudi mandatar Miro Cerar, čeprav je iz stališč SMC iz preteklih dni razbrati, da bi se bili pripravljeni sprijazniti tudi s kandidaturo Bratuškove. Vsaj enkrat je večina slovenskih strank očitno enotna. Tudi peterica novoizvoljenih slovenskih evropskih poslancev iz Evropske ljudske stranke (ELS) Bratuškove ne želi videti na komisarskem položaju. Zato so že drugič v enem mesecu svojemu strankarskemu kolegu v ELS predsedniku Junckerju napisali novo pismo, s katerim želijo doseči, da je ne bo imenoval za komisarko.
Evropski poslanec Lojze Peterle, ki se je v slovenskih desnosredinskih krogih ob Milanu Zveru omenjal kot potencialni kandidat za slovenskega komisarja, je včeraj predlagal, da dosedanji kandidati za evropskega komisarja odstopijo od kandidatur, vlada Mira Cerarja pa naj po izvolitvi konča postopek predlaganja kandidata. Peterle ob tem Cerarja opozarja, da bi lahko s precej večjo demokratično legitimnostjo kot »samokandidirana premierka v odhajanju« predlagal dva kandidata, eden od teh pa naj bi prihajal iz slovenske pomladne politične opcije. »Delo komisarja Potočnika ocenjujem v glavnem pozitivno, vendar bi bilo spodobno, če bi po dveh mandatih liberalcev (ALDE) prišla na vrsto pomladna stran, ki je tudi zmagala na evropskih volitvah,« je ocenil Peterle. V SDS celo zahtevajo sklic izredne seje o imenovanju evropskega komisarja, Cerarju pa predlagajo, da čim prej potrdi svojo vlado in nato spelje hiter postopek imenovanja novega komisarskega kandidata.
Težavna zamenjava kandidatov
Peterletov predlog, da bi Cerar po imenovanju vlade spremenil slovenski seznam kandidatov za evropskega komisarja, je teoretično težko izvedljiv. Vse dokler Juncker prihodnji teden v parlament ne bo poslal seznama komisarjev z dodeljenimi resorji, bi lahko še prihajalo do sprememb. Juncker naj bi namreč najkasneje do 10. septembra predstavil komisarsko ekipo s podeljenimi področji dela. Toda do takrat nova slovenska vlada še ne bo imenovana. Ker so zaslišanja kandidatov za komisarje na matičnih odborih v evropskem parlamentu predvidena za konec septembra, kandidati pa morajo imeti vsaj dva tedna časa, da se pripravijo na zagovor, je skrajni rok za hipotetično dopolnitev ali spremembo slovenskega kandidata za komisarja sredina prihodnjega tedna.
Toda takšna dopolnitev bi vrgla še slabšo luč na Slovenijo, kot jo že meče celoten postopek izbire komisarskih kandidatov. Juncker bi bil namreč z novim kandidatom iz Slovenije soočen tik pred zdajci. Vsaka država članica ima sicer suvereno pravico, da svojega komisarja odpokliče oziroma zamenja kadar koli. Po mnenju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka bi mandatar Cerar že na prvi seji vlade lahko umaknil »kompromitirano listo« komisarskih kandidatov in v Bruselj poslal novo ime. Če bi pohitel, meni Tanko, bi predlog do Junckerja lahko prispel še pred zaslišanjem kandidatov v evropskem parlamentu.
Toda Slovenija ni edina, ki prihodnjemu predsedniku evropske komisije povzroča težave. Belgija kot ustanovna članica Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje Evropske unije, denimo sploh še ni imenovala svojega komisarskega kandidata. Zaradi zapletov pri nominaciji belgijskega kandidata za komisarja ter tudi drugih zapletov s premajhnim številom žensk in dodelitvijo resorjev bi se načrtovani potek zaslišanj v evropskem parlamentu utegnil premakniti še za nekaj dni.
