Predstavniki Lovske zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije so na ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovili svoje pripombe in stališča glede sprememb in dopolnitev zakona o ohranjanju narave. Prepričani so, da naravno okolje ne more prenesti vseh dejavnosti, ki si jih je izmislil človek.
Navijajo za zakonsko prepoved vožnje s kolesi
Največji vihar je predlog sprememb zakona vnesel med kolesarje, ki jih zakon še vedno enači z vozniki motornih vozil. Kolesarjem je minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan že obljubil, da bo država kolesarjenje v naravi uredila v ločeni uredbi. A lovci, planinci, ribiči in taborniki menijo, da bi bilo to vendarle treba urejati z zakonom. Nasprotujejo vsakršnim vožnjam vseh oblik motornih vozil in koles v prosti naravi, sicer pa se zavzemajo za razlikovanje med vožnjo z motornimi vozili in vožnjo s kolesi. Za prvo zahtevajo večje omejitve in strožje kazni, kolesarjem pa bi namenili površine, ki so že v osnovi namenjene za vožnjo z vozili. Državo obenem tudi prosijo, naj poenostavi postopke za gradnjo namenskih športnih poligonov za gorske kolesarje in različna motorna vozila, kar bi razbremenilo pritiske na ceste v naravi. Ob tem pa državi ponujajo tudi rešitev pri iskanju kršiteljev. Predlagajo, da država v sistem neposrednega nadzora vključi lovske in ribiške čuvaje, taborniške prostovoljce ter strokovno usposobljene varuhe gorske narave. Prepričani so, da bi z ustrezno prilagoditvijo pooblastil, ki jih imajo že zdaj, lahko izvajali tudi tovrstni nadzor. Ne nazadnje bi to po njihovem za državo pomenilo finančno razbremenitev oziroma brezplačno izvajanje nadzora.
Kolesarji si želijo narave, ne poligonov
Kolesarji ob tem znova poudarjajo, da se ne zavzemajo za vožnjo po brezpotjih, temveč po utrjenih poteh, določenih planinskih poteh, stezah, mulatjerah in podobno. S tem ko omenjene zveze državo prosijo za gradnjo športnih poligonov za gorske kolesarje, planinci, ribiči, lovci in taborniki po mnenju kolesarjev očitno ne razumejo gorskega kolesarstva kot dejavnosti v naravnem okolju. Glede nadzora pa so si kolesarji enotni, da bi ta moral ostati domena policije, inšpekcije in nadzornikov in ne športnih rekreativcev.
