Po slabem letu dni od odločitve trboveljskega okrajnega sodišča, da mora zagorska občina umakniti bronasti kip Janeza Drnovška in razveljaviti poimenovanje mestnega parka po njem, in pritožbi Zagorjanov na omenjeno odločitev, je senat višjega sodišča sprejel odločitev o usodi spornega kipa.
Po naših neuradnih informacijah je obrazložitev sodbe v tem sicer precedenčnem primeru še v nastajanju, za kar je kot običajno zadolžen eden izmed članov senata – poročevalec. Če ta pri utemeljevanju naleti na pomisleke, lahko senat na ponovni seji ponovno odloča, prav tako lahko do takšnega zapleta pride, če se kdo od članov senata s poročevalčevo argumentacijo obrazložitve sodbe ne strinja, so pojasnili naši viri.
Tožbo proti občini Zagorje so konec leta 2010 vložili Drnovškovi svojci z njegovim sinom Jašo Drnovškom na čelu, saj z županom Matjažem Švaganom zunaj sodišča niso našli skupne besede. Jaša Drnovšek je namreč ves čas poudarjal, da si njegov oče kipa ne bi želel, saj »nikoli ni govoril o smrti, postavitev kipov pa je povezana s smrtjo in tudi podoba kipa je kot hladen posnetek in deluje mrtvo«. Drnovškov sin se je tako ob postavitvi kipa v zagorskem parku, ki prav tako nosi njegovo ime, počutil ponižanega in užaljenega, da so Zagorjani kip postavili, ne da bi se prej posvetovali z njim in njegovo družino. Švagan je na te očitke takrat odvrnil, da je pričakoval, da bo Jaša poklical njega, sicer pa postavitev kipa ni bila le njegova volja, temveč so pobudo v imenu občanov podprli vsi občinski svetniki, ki so nato, z izjemo svetnikov Zares, SLS, SD in NSi ter liste Moja dolina, podprli tudi pritožbo na odločitev trboveljskega okrajnega sodišča. Predsednik Gregor Špajzer je svojo odločitev med drugim pojasnil z določili evropskega sodišča za človekove pravice, da lahko svojci zastopajo interese pokojnega. Tako ima javnost brez dvoma pravico izražanja spoštovanja in počastitve spomina na pokojnega, a se ta pravica ne more meriti s pravico svojcev do pietete.
Podobno se je ob lanskoletni razsodbi opredelil tudi ustavni pravnik dr. Andraž Teršek. Poudaril je, da pravice svojcev, da soodločajo, ni mogoče obiti, saj svojci vstopijo v pravni položaj pokojnika. Javnost tako po njegovem mnenju nima pravice odločati v nasprotju z željo pokojnikovih svojcev. »To je nezaslišano. Občino in njihove pravne svetovalce, ki so kljub nasprotovanju svojcev poskušali to izvesti, je lahko močno sram, to je odraz nespoštovanja,« je bil ogorčen Teršek.
Obrazložitev sodbe višjega sodišča naj bi bila javno znana v predvidoma dveh tednih. Višje sodišče ima sicer na voljo več možnosti, da prvostopenjsko sodbo razveljavi, jo potrdi ali pa spremeni.
