Brežice. V Brežicah so se po pridobitvi denarja iz evropskega kohezijskega sklada lotili energetske sanacije prosvetnega doma, ki so ga po načrtih domačega arhitekta Karla Filipčiča zgradili leta 1962.
Načrtovana izolativna prenova fasade, zamenjava stavbnega pohištva, izolacija podstrešja, ureditev prezračevanja ter obnova kotlovnice v skupni vrednosti 421.000 evrov na prvi pogled načrtovalcem posega ne bi smela predstavljati posebnih težav, a se je vendarle zapletlo.
Na občini so namreč izdelavo načrtov prenove objekta in samo prenovo zaupali podjetniku, strojnemu inženirju, ki sodeluje pri projektu v četverni vlogi: kot projektant, odgovorni projektant, nadzornik in odgovorni nadzornik. »To se mi zdi še posebej sporno in kaže na zaničujoč odnos občine do arhitekture prosvetnega doma in do mene kot avtorja projekta. Tako kot se jaz ne razumem na strojništvo, se strojni inženir ne more razumeti na arhitekturo, pa nimam nič proti njemu. Tako enostavno ne bi smelo biti in tudi ni v skladu z etiko zveze strojnih inženirjev,« pojasnjuje Karl Filipčič in zatrjuje, da predstavljajo začeta dela kršenje njegovih avtorskih pravic kot izdelovalca načrtov prosvetnega doma, saj neposredno posegajo v videz njegove stvaritve.
Pravi, da je decembra lani na občini tudi sam sodeloval pri pogovorih o energetski sanaciji doma ter bil pripravljen izdelati potrebne načrte, vendar župan Ivan Molan za to ni pokazal pravega zanimanja. Prepričan je, da se je župan s sedanjim izvajalcem že pred tem vse dogovoril, sicer bi za prenovo fasad izbral katerega od arhitektov in ne strojnega inženirja.
Na občinskem oddelku za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve takšno arhitektovo tolmačenje zanikajo in odgovarjajo, da so Filipčičevo ponudbo res prejeli, vendar ta zaradi predlagane cene zanje ni bila sprejemljiva. Poleg tega zatrjujejo, da sanacijska dela po svoji vsebini ne pomenijo posega v zatrjevano avtorsko pravico.
Ker arhitekt kljub temu vztraja pri trditvi, da gre v postopku oddaje sanacijskih del za kršenje avtorskih pravic, pri čemer se sklicuje na določila zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, smo za mnenje povprašali še na Uradu RS za intelektualno lastnino. Sekretarka urada Mojca Pečar nam je odgovorila, da o spornih zadevah v zvezi z avtorskimi pravicami pri nas odloča sodišče, hkrati pa opozorila na 44. člen omenjenega zakona, ki pravi, da sme lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta tega prosto predelati, vendar mora pri tem upoštevati avtorjevo pravico do spoštovanja dela, tako imenovano moralno avtorsko pravico. Poleg tega v arhitekturno delo ne sme poseči tako, da bi to pomenilo skazitev tega dela ali okrnitev avtorjeve osebnosti. Zlasti na slednje se sklicuje tudi Filipčič, ki resno razmišlja, da bo zaščito svojih pravic skušal poiskati na sodišču.
