Če ste kdaj v kateri od sosednjih držav kupili denimo novo kljuko, se vam je verjetno zdelo povsem samoumevno, da ste jo v domača vrata vgradili brez težav, saj so bile dimenzije povsem usklajene. Toda ta samoumevnost ni sama od sebe dana, temveč gre za plod mednarodno usklajenih standardov, ki pokrivajo najrazličnejša področja. Proizvajalci vseh mogočih produktov pa so veljavne standarde dolžni upoštevati. Slovenski nacionalni standardi danes nosijo oznako SIST.
Ker gre za mednarodno usklajene standarde, so se avtorji domačih standardov pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST) zgledovali po mednarodni organizaciji za standardizacijo ISO. Do tu vse lepo in prav, težava nastane, ko želi uporabnik pri svojem delu poseči po slovenskem standardu, a ga lahko dobi samo v angleškem jeziku, na kar nas je opozoril podjetnik, ki se ukvarja z izdelavo kovinskih in elektronskih izdelkov. Inšpektor ga je opozoril, da mora upoštevati veljavne standarde, in mu zagrozil celo z denarno kaznijo, če tega ne bo storil. Omenjeni podjetnik upoštevanju standardov ne nasprotuje, težavo pa mu predstavlja dejstvo, da so vsi standardi, ki jih potrebuje pri izdelavi svojih izdelkov, napisani v angleščini, ki je ne obvlada.
Ker zakon o standardizaciji navaja, da morajo biti standardi, ko gre za primere obvezne uporabe, napisani v slovenščini (za neobvezno rabo zakon dopušča tuji jezik), smo se o zadevi pozanimali v službi za slovenski jezik na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Odgovorili so, da morajo biti predpisani standardi obvezno napisani v slovenščini, saj predpis v tujem jeziku ne more veljati. Podjetniku tako svetujejo, naj skuša svojo zadevo na inštitutu osebno urediti.
Za rabo slovenščine si, kot nam je pojasnila njihova predstavnica Mateja Korošec, prizadevajo tudi na Slovenskem inštitutu za standardizacijo. Toda število prevodov je v veliki meri odvisno od števila prevajalcev in od časa, ki je potreben za prevod. »Še najbolj pa smo odvisni od višine sredstev, namenjenih za prevajanje. Trenutno so v slovenski jezik prevedeni trije odstotki veljavnih slovenskih nacionalnih standardov.«
V primerih obvezne uporabe standardov SIST bi morala sredstva za prevode priskrbeti država, vendar ta varčevalne ukrepe izvaja tudi na tem področju. Poleg slabše kupne moči uporabnikov (standardi SIST so plačljivi, njihova prodaja pa je lani upadla za 31 odstotkov) je inštitut v letu 2012 udaril še rebalans proračuna. Tako so prejeli za 23 odstotkov manj denarja od načrtovanega, v prihodnjih dveh letih pa bodo prejeli še za 30 odstotkov manj sredstev oziroma kar pol milijona evrov manj.
Ker prevod povprečno 40 strani obsegajočega standarda znaša dobrih 2000 evrov, to pomeni, da že tako nizkega odstotka prevodov v prihodnjih letih ne bo mogoče občutneje povečati. Mnogi, zlasti manjši podjetniki – v večjih družbah sami poskrbijo za prevode v slovenščino – zaradi vsega naštetega menijo, da jim inšpektorji ne bi smeli žugati s kaznimi.
Da gre zlasti v primeru majhnih podjetij pri zagotavljanju dostopa do standardov za resen problem, ugotavljajo tudi v Obrtni zbornici Slovenije, kjer možnost za znižanje cen in povečanje dostopnosti standardov vidijo v dostopu prek spletnih strani nacionalnega inštituta. Pričakujejo pa tudi, da bo slovenske prevode zagotovil nacionalni organ za standarde, ne pa posamezna podjetja.
