Predsednica vlade Alenka Bratušek je skupaj z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom ter ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom zasavskim županom obljubila prioritetno reševanje zasavske energetike. Besede, ki so jih Zasavčani slišali že ničkolikokrat, a nikoli niso prinesle pravega učinka, župane kljub vsemu zdaj spet navdajajo z optimizmom.
Trboveljski župan Vili Treven je povedal, da so se državni sogovorniki zavzeli, da bodo pospešili projekt gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, več pozornosti pa namenili tudi problematiki Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) v zapiranju in nadaljnji proizvodnji Termoelektrarne Trbovlje (TET). Bratuškova bo tako po Trevnovih besedah od vseh nosilcev funkcij v državni upravi in vodstvih gospodarskih družb zahtevala hitre in učinkovite odločitve, ki bodo skladne s politiko oziroma usmeritvami vlade.
Župani, poleg Trevna sta se z Bratuškovo dobila še zagorski Matjaž Švagan in hrastniški Miran Jerič, so sogovornike seznanili tudi s splošnim stanjem v Zasavju. »Predstavili smo gospodarsko-socialno sliko Zasavja, še posebej zaostreno stanje v RTH. Prepričani smo namreč, da družba samo s prodajo premoženja ne bo mogla zagotoviti sredstev za izplačilo odpravnin vsem 135 odpuščenim delavcem in vse druge obveznosti,« je dejal Treven in dodal, da so zato Bratuškovo in ministra opozorili, da bo pri tem potrebno sodelovanje države. Konkretnih obljub in odgovorov niso odbili, so jim pa zagotovili, da bo do konca meseca v vladi sprejet vsaj predlog podaljšanja srednjeročnega programa zapiranja rudnika do leta 2018.
Bistveni element tega dokumenta predstavlja dodatnih 45 milijonov evrov državnih sredstev, ki bi jih družba v letih 2016, 2017 in 2018 prejela za sanacijo rudniških površin in poplačilo obveznosti. Če jih bo vlada odobrila, se bo vodstvo RTH lahko z bankami upnicami dogovorilo o poravnavi obveznosti v višini 14,5 milijona evrov, hkrati pa bi lažje dosegli tudi soglasje za odprodajo premoženja. S tega naslova bo namreč vodstvo moralo zagotoviti okoli 2,7 milijona evrov za odpravnine nedavno razrešenim 135 delavcem, pa tudi stroške poslovanja v tem letu. Od petih milijonov evrov, kolikor so jih iz državne blagajne dobili za vse leto, so namreč porabili že več kot 3,5 milijona evrov, tako da bodo čim prej morali zagotoviti dodatna sredstva tudi za izplačilo plač še preostalim 154 zaposlenim, ki bodo brez dela ostali prihodnje leto.