Brestanica. V soboto bodo odprli celovito prenovljen grad Rajhenburg nad Brestanico. Po edinstveni romanski arhitekturi izstopajoči grad, katerega prvi sledovi segajo v deveto stoletje, velja za najstarejšega v Sloveniji. Obnova je stala 5 milijonov evrov, pri čemer so kar 85 odstotkov denarja pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, medtem ko je za preostali delež poskrbela občina Krško.
Ta bo po javnem zavodu Kulturni dom Krško zanj tudi skrbela, precejšen del prihodkov nameravajo na gradu ustvariti z lastno dejavnostjo v obliki prirejanja različnih kulturnih dogodkov ter stalnih postavitev, med katerimi velja izpostaviti pregledno razstavo o življenju nekdanjih lastnikov, menihov trapistov, in o izgnancih, za katere je nemški okupator leta 1941 grajske hleve spremenil v zbirno taborišče pred izgonom iz Slovenije. V prihodnjih letih bo na gradu kot spomin na nekdanje dejavnosti trapistov zaživela še čokoladnica, že letos bo zaživela stalna gostinska ponudba.
Omenjene vsebine in pristop k reševanju zidov bi lahko predstavljali zgled, kaj z ostalimi propadajočimi slovenskimi gradovi, tudi s tistimi, namenjenimi prodaji. Država ima na tem seznamu trenutno devet gradov, zanimanja zanje pa ni. Po besedah Damjane Pečnik, vršilke dolžnosti direktorice direktorata za kulturno dediščino, gre pač za odsev razmer, v katerih se nahajamo, ko ljudi takšne naložbe ne zanimajo. Morebitni kupci za objavljeno ceno denimo v Franciji ali Italiji lahko kupijo že obnovljene gradove. Na ministrstvu zaradi tega za obdobje 2014–2020 nameravajo pripraviti takšno vsebino razpisov, da bi za državni in evropski denar za obnovo lahko kandidirali tudi zasebniki.
Med gradove s seznama za prodajo sodi tudi Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, za rešitev katerega je oprijemljivo ponudbo že pred časom pripravila občina Krško, ki bi ga s pomočjo državnega in evropskega denarja deloma namenila turistično-gostinski dejavnosti, v preostali del pa iz Ljubljane preselila Agencijo za radioaktivne odpadke. Negotova je tudi usoda bližnjega gradu Pišece v sosednji brežiški občini. Z državnim denarjem in deloma evropskim so doslej obnovili 60 odstotkov gradu, vendar se je zataknilo po propadu načrta, da bi vanj umestili okoljsko akademijo za območje srednje in vzhodne Evrope. Na pol obnovljen grad tako znova sameva. Na ministrstvu, pristojnem za kulturo, zato v gradu nameravajo v kratkem usposobiti kuhinjo, jedilnico in notranje dvorišče, da bi ga lahko oddali v najem. Prodati ga zaradi prevelikega dosedanjega vložka ne nameravajo.
