Če povzamemo bistvene novosti uredbe, ki naj bi začela veljati 1. januarja prihodnje leto, velja na prvem mestu omeniti, da se bo krožno območje omejene rabe prostora za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov s sedanjih 10 kilometrov zmanjšalo na vsega 500 metrov. Poleg tega se nadomestila na račun navzočnosti jedrskih objektov ne bodo podvajala, saj se bo zaradi bližine nuklearke in prihodnjega odlagališča jedrskih odpadkov štelo, da gre za en jedrski objekt. Omenjeno zmanjšanje polmera na 500 metrov kratkoročno občinam še ne bo prineslo bistvenih sprememb, saj do konca obratovanja elektrarne še vedno velja nanjo nanašajoč se 10-kilometrski polmer iz zakona o ionizirajočih sevanjih ter z njim povezanimi preventivni ukrepi. Bistveno skrčenje območja, upravičenega do nadomestil, bo nastopilo šele po zaprtju jedrske elektrarne.
Nekaterim poslej manj denarja
Kot kažejo prvi izračuni, se v skladu z novo uredbo skupni znesek nadomestil in dajatev, ki jih bodo prejemale občine Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica, ne bo bistveno spremenil, saj naj bi se znesek v višini slabih 11 milijonov evrov znižal zgolj za 23.000 evrov. Več sprememb bo zato nastalo pri notranji delitvi »pogače«. Sevnica bo po izpadu ob zadnji spremembi uredbe leta 2009 zdaj znova upravičena do letnega nadomestila v višini nekaj manj kot 400.000 evrov, povsem na novo pa bosta do (razmeroma majhnih) nadomestil na račun raziskovalnega reaktorja na Brinju upravičeni tudi občini Domžale in Ljubljana. Gledano v odstotkih, bo od skupnega zneska za poplačilo nadomestil daleč največ, kar 75-odstotni delež, prejemala občina Krško, Brežicam bo pripadlo 17 odstotkov, Sevnici 3 odstotke, preostalim občinam pa vsega dober odstotek in manj. Povsem natančni izračuni in s tem zneski ta hip še niso znani.
V Brežicah jezni in razočarani
»Ugibanj o tem, kaj bo sprememba uredbe prinesla, je veliko. A dokler ne bo sprejeta, jo težko komentiram. Veliko se govori o različnih formulah za razdelitev nadomestila, vendar se s tem samo oddaljujemo od bistva,« pravi krški župan Miran Stanko. Meni, da je treba pogledati razloge, zakaj je do nadomestila sploh prišlo. In to je po njegovem mnenju predvsem družbena sprejemljivost. »Ni bistveno, kakšne so tehnike izračuna, bolj bistveno je, da je slovenski sistem pri določanju nadomestil zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta in posledično zmanjšanja kakovosti življenja tak, da zavezanci lokalni skupnosti plačujejo neposredno. V drugih državah lokalna skupnost participira pri dobičku oziroma pri davku na dobiček. Nikjer pa jedrski objekt ne stoji in obratuje brez nadomestila lokalnemu okolju,« opozarja Stanko. Prepričan je, da nuklearka kljub vsem prizadevanjem za zagotovitev varnega obratovanja vpliva na nižje cene nepremičnin, saj se ljudje v okolico Krškega ne želijo preseliti, razen če nepremičnino kupijo za drobiž.
Brežiški župan Ivan Molan nad predstavljenim osnutkom ni mogel skriti nezadovoljstva in razočaranja: »V osnovi gre za besedilo neuveljavljenega odloka iz časa Bogovičevega ministrovanja. Kar ni uspelo njemu, je zdaj na vlado pripeljal prek ministra Židana. V Brežicah še naprej zagovarjamo enako stališče kot pri prejšnji uredbi, to je, da je način delitve nadomestila do naše občine in občanov diskriminatoren. Znotraj polmera 10 kilometrov namreč prebiva blizu 40 odstotkov prebivalcev brežiške občine, odstotek nadomestila, ki nam ga prinaša uredba, pa ni niti blizu tej številki.«
