Brežice. Danes je minilo točno deset let od začetka gradnje verige petih hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save. Ob zagonu prve, HE Boštanj, sta leta 2006 takratna ministra za finance in okolje, Andrej Bajuk in Janez Podobnik, oznanila navzočim, da bodo pospešili gradnjo verige do te mere, da bo končana leta 2015. Danes se je podoba zaradi vrste zastojev pri pripravi državnih prostorskih načrtov in zagotavljanju denarja za gradnjo potrebne spremljevalne infrastrukture spremenila do te mere, da si bodo graditelji ob morebitnem zaključku del ob koncu leta 2017 lahko z veseljem točili penino.
Prostorski načrt za HE Mokrice še v delu
Na včerajšnji razširjeni seji regionalnega odbora za spremljanje gradnje elektrarn pod vodstvom Nika Galeše, ki mu gre pripisati veliko zaslug, da ni zamuda še veliko večja, so namreč ugotovili, da HE Brežice kot četrte elektrarne v verigi namesto letos ne bo mogoče začeti graditi prej kot maja prihodnje leto ter da zaradi številnih novih zahtev, podanih iz vrst lokalnih skupnosti, državnega prostorskega načrta za HE Mokrice tudi ne bo mogoče sprejeti letos, temveč v najboljšem primeru marca 2013. Kot glavni razlog za nov časovni zamik so nekateri razpravljalci omenjali zahtevo brežiške civilne pobude o prestavitvi načrtovane vzhodne mestne obvoznice, vendar je župan Ivan Molan opozoril še na nekatere probleme, med katere sodi bojazen prebivalcev naselij na prostoru med Savo in Sotlo ter Term Čatež, da bi jim predvidene razlivne površine utegnile povzročiti nove preglavice in škodo ter veliko nezadovoljstvo lastnikov kmetijskih zemljišč, ki niti po 20 letih od prestavitve korita potoka Gabrnica (zaradi gradnje Mokric ga bodo morali pred izlivom v Savo še enkrat prestaviti) niso prejeli odškodnin za odvzeto zemljo.
Možen kompromis glede Nature 2000
Navzoče so begale tudi nedorečenosti v zvezi s širjenjem Nature 2000 na območje gradnje HE Mokrice in HE Brežice, saj je veliko vprašanj ostalo brez odgovorov in bo očitno treba počakati na izid pogajanj s predstavniki evropske komisije, ki se bodo začela januarja prihodnje leto. Brežiški svetniki predstavljene širitve na ponedeljkovi seji niso podprli, direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič pa meni, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami z naravovarstveniki mogoče najti potrebno sožitje in zadovoljivo zavarovanje interesov obojih.
Čeprav so se člani odbora in navzoči predstavniki vpletenih ministrstev in direkcij skozi posamezne težave prebijali skoraj tri ure, je na največjo opozoril kmetijski in okoljski minister Franc Bogovič, ko je dejal, da utegne po sprejetju rebalansa državnega proračuna največjo težavo predstavljati zapiranje finančne konstrukcije. Podnebni sklad, iz katerega naj bi po lanski spremembi zakona črpali potreben denar, se namreč ne polni s predvideno dinamiko.
