Maribor.Čeprav je malodane prerasla v javni prepir, se je po zaslugi spravljivih tonov župana Andreja Fištravca razprava sklenila v skoraj soglasnem vzdušju. Sklep včerajšnje javne razprave o prihodnosti Umetnostne galerije Maribor je bila napoved preveritve, ali je preureditev in razširitev prostorov na obstoječi lokaciji zakonsko izvedljiva. Šele ko bo jasno, da je ta projekt neuresničljiv, bodo na občini začeli razmišljati o novi lokaciji.
Okoliščine javnega sestanka so znane. Vodstvo Umetnostne galerije Maribor zahteva selitev na novo lokacijo, po propadlih projektih na Lentu in na Studencih (Mariborsko kulturno središče Maks) je nova predlagana lokacija objekt nekdanje Službe družbenega knjigovodstva na Trgu Leona Štuklja. Na občini pa poudarjajo, da je bilo v preteklosti za te načrtovane selitve UGM zapravljenih že več kot 2,6 milijona evrov in da naj se zato obudi prvotni projekt, po katerem bi galerija ostala ob Strossmayerjevi ulici.
Brez selitve je delovanje galerije ogroženo, je trdila direktorica galerije Breda Kolar Sluga. Po njenih besedah na zdajšnji lokaciji niti po prenovi ne bi izpolnjevali zakonskih standardov. »Če infrastrukture ne bomo uredili, nas država ne bo več financirala, občina bo v stiski in grozilo bo zaprtje UGM,« je prepričana.
»Takšne grozeče napovedi so zavajanje javnosti,« ji je ugovarjal županov svetovalec Goran Rajić. »Po petih letih širokoustenja in zapravljanja denarja za posle, ki jih zdaj preiskujejo komisija za preprečevanje korupcije, Nacionalni preiskovalni urad in druge inštitucije, smo zdaj na točki, ko imamo samo eno rešitev, ki je bila nekoč opuščena tako rekoč čez noč in brez resne razprave.«
Rajić je tudi opozoril na dejstvo, da se prihodki občine občutno zmanjšujejo in ji že zdaj primanjkuje šest milijonov evrov, prihodnje leto pa bodo razmere še slabše. Zato je treba načrtovati maksimalno racionalno; vrednost naložbe na obstoječi lokaciji je bila nekoč ocenjena na nekaj manj kot pet milijonov evrov.
Ta projekt bi stal dvakrat več, poleg tega pa naj ne bi bil uresničljiv zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, je zatem ugovarjala Kolar-Slugova. Vodja zavoda Srečko Štajnbaher je zbranim pojasnil, da je pri iskanju kompromisa vedno potrebna volja obeh strani. Zato ne izključuje možnosti, da se na Strossmayerjevi nekoč uredi sodobno galerijo.
Debata je zatem začela sprožati vse bolj burne odzive občinstva, iz katerega je bilo slišati tudi mnenje, da Maribor potrebuje galerijo, ki bi se prilagodila zahtevam sodobne umetnosti, ne pa da se bi umetnost prilagajala neprimernim prostorom. »Zdaj vidim, v čem je problem,« je zbrane nazadnje umiril Fištravec.
Predlagal je imenovanje projektne skupine, v kateri bodo predstavniki občine, UGM in zavoda za varstvo kulturne dediščine. Skupaj bodo preučili, ali je načrt iz leta 2003 še uresničljiv. Če ni, bodo poskušali doreči novi načrt prenove stavbe na Strossmayerjevi, ki bi izpolnjeval pričakovanja vseh vpletenih. Če pa tudi to ne bo mogoče, bodo začeli iskati novo lokacijo, je napovedal Fištravec in požel gromek aplavz prisotnih.tk
