Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki ima svoj sedež v Žalcu, so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovili gensko banko in začeli širiti zbirko sort hmelja z različnih območjih predelave. Z žlahtnjenjem so vzgojili 15 novih sort, od katerih jih je šest v pridelavi, preostale pa so v genski banki, ker se iz najrazličnejših vzrokov niso najbolje obnesle, pojasnjuje direktorica inštituta Martina Zupančič.
Tujci navdušeni nadaromo novih križancev
Zadnja tri leta sledijo trendu, ki so ga razširile male pivovarne iz tujine, zlasti iz Amerike. Selekcionirati so začeli sorte z aromo jagod, ananasa, jabolk, bezgovega cvetja in med drugimi tudi zelišč. Gre za nove sorte hmelja, ki so še na stopnji preizkušanja in bodo v pivovarsko industrijo prinesle nekaj novega. Ker imajo drugačno aromo oziroma več poudarka na sadnih in cvetličnih notah, morda nekaterim pivopivcem, ki prisegajo na tipično hmeljsko aromo, ne bodo všeč. Čeprav je še veliko vprašajev, pa je doc. dr. Andreja Čerenak z inštituta prepričana, da so na pragu nove pridelovalno in tržno zanimive sorte hmelja, ki bodo namenjene slovenskim hmeljarjem in pivovarjem po vsem svetu.
Zanimive bodo predvsem za tiste pivovarje, ki želijo iz naravnih in za pivo tipičnih sestavin zvariti nekaj novega. V Nemčiji namreč velja zakon, da je lahko pivo zvarjeno samo iz ječmena, hmelja in vode in da se vanj ne sme mešati nič drugega. Z novimi sortami bodo lahko nemški pivovarji zvarili pivo z različnimi okusi in pri tem ne bodo kršili zakonodaje. Dr. Čerenakova nam je povedala, da pravkar preizkušajo dva križanca. Eden ima breskvino in cvetlično aromo, drugi pa aromo tropskega sadja. Vzorce so poslali v nekaj tujih pivovarn, kjer se jim je aroma zdela zelo zanimiva. Da ne bo pomote, je treba pojasniti, da za zdaj takšnega piva še ni mogoče najti na prodajnih policah.
S križanjem do bolj odpornih sort
Na Inštitutu pa novih sort ne žlahtnijo samo zaradi povpraševanja pivovarn, ampak predvsem zaradi prilaganja novim klimatskim razmeram in odpornosti proti različnim boleznim. Rezultat prvih križanj tujih sort in slovenskih moških hmeljnih rastlin so bile sorte aurora, atlas, ahil in apolon, ki so bile priznane že leta 1979. Po besedah Čerenakove so največji uspeh dosegli s sorto aurora, ki se še danes prideluje na približno 60 odstotkih slovenskih hmeljišč in je naša vodilna sorta, ponos slovenskega hmeljarstva. Aurora je sorta, ki zaradi svoje dobre prilagojenosti in odpornosti proti boleznim daje hmeljarjem visoko kakovosten in stabilen pridelek z žlahtno hmeljsko aromo. Njena grenčica je zaradi značilne sestave grenčičnih smol zelo nežna in zelo zaželena v pivovarnah po svetu. Kasneje so sledile še druge priznane sorte, kot so blisk, buket, bobek, celeia, cerera, cekin in cicero. Strokovnjaki so žlahtnili zato, da bi imel hmelj boljšo aromo in da bi bil še bolj odporen proti boleznim in škodljivcem. Pred petimi leti so v sortno listo vpisali prvo slovensko visoko grenčično sorto dana, lani pa še styrian gold, ki ima aromo savinjskega goldinga, vendar je bistveno bolj odporen proti hmeljevi peronospori. To je ena najhujših bolezni hmelja, ki jo povzroča gliva, in lahko močno prizadene vse organe hmeljne rastline.
Treba se bo prilagoditi podnebnim spremembam
»Styrian gold, ki v prevodu v slovenščino pomeni štajersko zlato, je prva sorta z močneje izraženo odpornostjo proti verticilijski uvelosti hmelja, na kar smo zelo ponosni. Pivovarska vrednost nove sorte je praktično nerazločljiva od savinjskega goldinga, ki ima eno najbolj zaželenih finih hmeljnih arom na svetu,« je poudarila dr. Andreja Čerenak.
Doslej so torej strokovnjaki na poskusnih poljih in z analizami v laboratorijih iskali sorte, ki so dale večji in bolj kakovosten pridelek, so bile bolj odporne proti boleznim in škodljivcem ali pa so bile bolj primerne za določena tla. Danes je zanje izziv s križanjem dobiti takšno sorto, ki ne bo samo odporna proti novim boleznim, ki vsake toliko čase izbruhnejo, ampak tudi proti izjemnemu nihanju temperature v zraku, ki so ga povzročile klimatske spremembe. Kot opozarja direktorica Zupančičeva, bo nujno potrebno, da bodo nove sorte hmelja prilagojene ekstremnim vremenskim situacijam, to je na izjemno hitre prehode iz zelo hladnega v vroče vreme in obrnjeno. Taka usmeritev bo nujna kar za vse kmetijske rastline.
