Korošci zaradi tega, ker še vedno niso pridobili okoljevarstvenega, niti uporabnega dovoljenja, zdaj okoli 20 ton odpadkov na dan prepeljejo v Celje. Kaže pa, da bo tako še nekaj časa. Kako bodo zaplet rešili, ni znano. Zagotovo bo treba razčistiti, kdo na Koroškem si je predpise razlagal po svoje. Prevaljski župan Matic Tasič je namreč v začetku leta zatrdil, da težav ne pričakuje, ker so prebivalci, ki živijo znotraj 300-metrskega vplivnega pasu, z gradnjo odlagališča soglašali. Zelo verjetno so si od tega obetali tudi odškodnino. Ko se je izkazalo, da ta vplivni pas določa uredba, so koroški župani stopili skupaj in poskušali doseči, da bi jo na ministrstvu popravili. A je bil Židan včeraj nedvoumen: »Država pričakuje, da bo vse izvedeno po predpisih in se bo 300-metrski zaščitni pas okoli odlagališča upošteval in se ne bo niti širil, še manj pa ožil.«
Dejstvo je, da so znotraj tega vplivnega pasu tako hiše kot tudi kmetije in kmetijska zemljišča, ki jih bo zdaj lokalna skupnost verjetno morala odkupiti, ljudi pa preseliti. »To ni pri nas nobena novost, saj je tak pravni red v veljavi že več kot 10 let. Poleg tega se tudi v EU pogoji zaostrujejo in se vplivni pas še oži, nikakor pa ne širi,« je poudaril Židan. In še, da je s tem ogrožena ne le refundacija v vrednosti odlagališča, pač pa celoten projekt Kocerod, financiran z evropskim denarjem. Do konca leta bi namreč Korošci v Bruselj morali oddati končno poročilo o tem projektu. Spomnimo, da se je zapletalo že pri gradnji Koceroda v Mislinjski Dobravi, saj je šlo Primorje, ki je bilo izbrano za glavnega izvajalca del, še preden je bila gradnja končana, v stečaj.
