Pri otrocih je potrebna še posebna pozornost
Ljubici Tržan, ki se s kinologijo ukvarja že 33 let in je vodja šolanja v Kinološkem društvu Celje, se ob takih besedah naježi koža. »Prav jezna sem, ko slišim, kako lahkomiselni so nekateri lastniki psov. Pri nobenem psu ne moreš biti stoodstotno prepričan, da nekega dne ne bo ugriznil, zato je treba biti še posebno takrat, kadar so v bližini otroci, zelo pozoren. Otrok nikoli ne smemo pustiti samih v družbi psov. Nikoli!« opozarja Tržanova, ki je na pse navezana že od otroštva. »Prvi pes je bil moj prijatelj že od rojstva. Mama je bila kmetica, vendar se je kljub temu zavedala, kaj se lahko zgodi. Brez nadzora me ni pustila same z njim, pa čeprav je bil navezan name in me je imel izjemno rad.«
Po podatkih iz Centralnega registra psov, ki so nam jih posredovali iz Veterinarske uprave Slovenije, so lani psi v Sloveniji ugriznili 1138 ljudi, letos do 29. julija pa 729. Vsem ugrizom se seveda ljudje zaradi različnih okoliščin seveda ne bi mogli izogniti, bi pa lahko ob doslednem upoštevanju narave psov in večji previdnosti bilo to število bistveno manjše. Zanimiv je primer iz Ljubljane, ko je domač pes nepričakovano napadel in ugriznil lastnikovega otroka. Lastnik je bil zgrožen in ni mogel verjeti, da se je to sploh lahko zgodilo. Ker psu ni več zaupal, ga je dal uspavati, odločil pa se je tudi za obdukcijo. Rezultati so bili za vse pravo presenečenje. Pes je imel v ušesu čebelo, ki je bila najverjetneje kriva, da se je počutil slabo in da je pokazal zobe.
Tudi domači ljubljenček lahko pokaže zobe
Znani televizijec Janko Šopar je od letošnje pomladi predsednik Kinološkega društva Celje, ki bo prihodnje leto praznovalo že 60 let obstoja in se uvršča med najstarejša slovenska kinološka društva. Je tudi ponosen lastnik petletnega Herr Flicka, mešanca z geni nemškega ovčarja, in je tako kot Tržanova prepričan, da smo ljudje pogosto preveč lahkomiselni. »Pri psu nikoli ne veš, kako bo reagiral, pa če ga še tako dobro poznaš. Da preprečiš ugrize, kolikor je to pač možno, je potrebno šolanje in socializacija psa. Vendar tudi po tistem, ko imaš izšolanega psa, ne moreš trditi, da pes nekega dne ne bo reagiral tako, kot je v njegovi pasji naravi.«
Vsi po vrsti bi se morali držati zlatega pravila: »Ne približuj se neznanemu psu!« Če nas želja po dotiku preveč vleče, se mu moramo približati počasi in previdno z naprej iztegnjeno roko. Pes običajno takoj odreagira in nam da vedeti, ali smo mu všeč ali pa je bolje, da se umaknemo na varno. Če zarenči ali glavo obrne vstran, je pametno, da se mu ne vsiljujemo. Čeprav ima Šopar izšolanega psa, je vedno malce nejevoljen, če ga ljudje želijo pobožati. »Človeku vedno rečem, da če bi rad božal psa, naj si ga kupi in ga boža. Moj pes je vzgojen, vendar nisem prepričan, da ne bi koga šavsnil. Tudi mene je pred leti pes ugriznil, in to po lastni neumnosti. Roko sem približal nekemu tujemu psu, ki je dremal. Logično je bilo, da se je ustrašil in da me je ugriznil, kriv pa sem bil sam, ker sem neprevidno posegel v njegovo območje.«
V preteklosti je bilo že veliko debat, ali bi nevarne pasme psov enostavno prepovedali in s tem preprečili marsikateri napad. Janko Šopar ideji o prepovedi vzreje nevarnih pasem ni naklonjen. Pitbuli denimo, ki poleg dobermanov, rotvajlerjev in še nekaterih pasem že na daleč vzbujajo strah in trepet, so lahko ob pravilni vzgoji čudoviti psi. Po njegovem mnenju bi bilo pametneje, da bi lastnike teh psov obvezali, da v kinološkem društvu opravijo izpit BBH. Gre za tretji izpit v kinologiji, ki dokazuje, da lastnik resnično obvladuje psa. Dejstvo je namreč, da ljudje pse kupujejo iz različnih vzrokov. Nekateri zato, ker jih imajo resnično radi in so z njimi pripravljeni preživeti večino prostega časa, drugi zato, da imajo pač »nekaj pri hiši«, tretji zato, ker si s strah vzbujajočim psom dvigujejo samozavest, četrti pa zato, ker jim je neka pasma pač na pogled izjemno všeč. Po navadi se pozneje izkaže, da je bila odločitev, da psa kupijo zgolj zato, ker jih fascinira njegova pojava, zgrešena. Irski seter je denimo lovski pes in bo lastniku, pa naj se še tako trudi s šolanjem, ušel, takoj ko bo zavohal divjad. Prav tako ni skrivnost, da si prekupčevalci prepovedane droge radi kupujejo pitbule. Zavojčki z drogo so namreč pod ovratnico takega psa na varnem.
Visoke globe za kršitelje
Državni zbor RS je marca letos sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali. Veljati je začel 2. aprila letos. Po prejšnji ureditvi je za nevarnega psa veljal tisti, ki je človeka ali žival ugriznil, z novelo zakona pa sodijo med nevarne tudi napadalni psi in tisti, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti. Globe, s katerimi se kaznujejo kršitelji, so kar precej visoke. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali, se kaznuje z globo od 2400 do 84.000 evrov. Z globo od 1600 do 4100 evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Posameznik za tak prekršek plača od 800 do 1200 evrov. Visoke kazni grozijo tudi tistim, ki ne zagotovijo ustrezne vzgoje in šolanja in je zato njihova žival nevarna okolici, in tisti, ki ne zagotovijo fizičnega varstva psa. Fizično varstvo pa skrbniki zagotovijo tako, da nevarnega psa privežejo na povodec in ga opremijo z nagobčnikom ali pa da ga zaprejo v pesjak oziroma v ograjen prostor z ograjo, ki mora biti visoka najmanj 1,8 metra.