Občine bi sofinancirale le 15 odstotkov celotne vrednosti projekta, kar 85 odstotkov bi zagotovili EU iz kohezijskih skladov in država. A so nekateri župani skeptični in se bojijo, da še enemu megalomanskemu projektu, ki se je povrhu vsega v kratkem času neverjetno podražil, preprosto ne bodo kos. Občine Zgornje Dravske doline namreč že sodelujejo tudi v skupnem projektu gradnje kanalizacije ter čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Ker se morajo občine za projekte dodatno zadolževati, so v Radljah nedavno svetniki SDS celo protestno odkorakali s seje občinskega sveta, saj od župana Alana Bukovnika niso dobili jasnih zagotovil, da se občina s kreditom ne bo zadolžila tudi za tekoče poslovanje, ne le kanalizacijo. Še huje je v občini Muta, kjer župan Boris Kralj zelo resno preigrava možnosti, da bi se občina iz projekta izločila. »Problem je, da se je projekt oskrbe z vodo drastično podražil in je na Muto sprva odpadlo 1,2 milijona evrov, zdaj naj bi bil naš delež že 3,2 milijona evrov, nihče pa ne zna razložiti, zakaj,« pravi Kralj, ki je zato strokovnim službam že naročil, da naj pripravijo celotno dokumentacijo od idejne zasnove do danes. »Nad projektom že od vsega začetka nismo navdušeni,« priznava, svetniki občine Muta pa bodo o tem razpravljali na izredni seji v začetku septembra. »Mi že plačujemo drage storitve projektantom, ki so županom solili pamet, kaj vse je treba postoriti, in so se zato samo papirji podražili za 100.000 evrov, v praksi, na terenu, pa to pomeni milijone. Na koncu pa se ne bo delalo nič, ker bodo ugotovili, da denarja tako ni,« se jezijo na Muti, kjer opozarjajo tudi na to, da nihče ne ve, kolikšna bo na koncu cena in kakšna kakovost vode. Ta namreč že zdaj ni vprašljiva, dovolj pa imajo tudi lastnih vodnih virov.
Občine še čakajo na odločbo ministrstva
»Dejstvo je, da smo k projektu pristopili vsi in začeli pridobivati tudi dokumentacijo,« pa pravi vuzeniški župan in državni svetnik Franjo Golob, ki o odstopu od projekta ne razmišlja, saj pravi, da bi to s seboj prineslo tudi finančne posledice. »Župani smo se zavezali, da za projekte zagotovimo denar, če bomo uspešni, pa bomo kar 85 odstotkov naložbe tako dobili povrnjenih. Če bi čakali na prihodnje leto, bi dobili povrnjeno le polovico denarja, kar četrtino bi ga izgubili,« razmišlja Golob. »Res pa je, da moramo projekt stoodstotno financirati občine, šele potem, ko bo končan, bomo dobili denar povrnjen,« pravi Golob, ki težav s financiranjem nima, saj, kot pravi, so za ta projekt pridobili 3,5 milijona evrov ugodnega kredita z Eko sklada. Bolj ga skrbi, da se bo projekt, ki je bil sprva ocenjen na 30, zdaj pa je prilezel že na dobrih 49 milijonov evrov, še naprej dražil. »Projekt se bo izvajal po dejansko izvedenih delih. In ko bo izvajalec naletel na neko oviro, zaplet, se bo ustavil, povedal za težavo, razložil, koliko odprava dodatno stane, in vse, kar se bo odkrilo in delalo naknadno, bo bremenilo izključno nas, občine, in to bodo naši dodatni stroški. Tako trenutno nihče ne ve, kolikšna bo končna cena projekta,« pravi Golob. Sicer pa so na razpisu že izbrali tudi izvajalca, podjetje Riko, ki že izvaja tudi projekt kanalizacije. »To, da smo tako hiteli pri izbiri izvajalca, gre pripisati izključno črpanju evropskega denarja, ki ga še lahko porabimo v tej finančni perspektivi,« pravi Golob.
Na vrsti je država
Da se je projekt res nesorazmerno podražil, meni tudi radeljski župan, o tem so govorili tudi na sestanku v Dravogradu, saj je ta občina nosilka projekta. Kot pravi dravograjska županja Marijana Cigala, zdaj le še čakajo odločbo ministrstva, ali bo denar EU odobren. »Mi smo svoje obveznosti izpolnili, zdaj čakamo, da jih izpolni še država,« pravi Cigalova. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam povedali, da so soglasje k vlogi občin že poslali ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Tam pa odgovarjajo, da so v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 porabili že vsa redna kot tudi izredna sredstva. »V zadnjem mesecu smo prejeli več dodatnih projektov, med katerimi je tudi omenjeni, ki izpolnjujejo merila za dodelitev, zato bomo skušali najti ustrezno rešitev za sofinanciranje, bodisi s prerazporeditvijo sredstev iz projektov, ki se ne izvajajo v skladu z načrtovano dinamiko, ali s povečanjem dodatnih pravic porabe, ki jih odobri vlada. Ena od možnih rešitev je tudi, da se ti projekti sofinancirajo v novem programskem obdobju 2014–2020,« odgovarjajo na MGRT.
