Na piranski občini so že pripravili odlok, s katerim bi preprečili nenadzorovano gradnjo na kmetijskih zemljiščih, vendar ga piranski svetniki za zdaj še niso sprejeli, saj so se raje odločili, da odlok pošljejo v javno razpravo. Tako mora piranska občina enkrat v začetku maja organizirati javno obravnavo, kjer bodo svoja stališča podali vsi zainteresirani. »Vse pripombe bomo preučili. Če bodo utemeljene in sprejemljive, jih bomo vključili v odlok,« pravi vodja urada za okolje in prostor na piranski občini Manca Plazar. Odlok naj bi nato potrjevali na majski ali junijski seji.
Ker naj bi bilo po neuradnih informacijah med prosilci za postavitev objektov na kmetijskih zemljiščih tudi veliko piranskih svetnikov oziroma njihovih sorodnikov, so se že pojavila namigovanja, da se ravno v tem skriva razlog za zavlačevanje s sprejetjem odloka. Upravna enota mora po navodilih ministrstva namreč upoštevati tisti predpis, ki velja na dan odločanja o prejeti vlogi, vendar naj bi to veljalo le za uredbo, ali bi to veljalo tudi za piranski odlok, pa še ni jasno.
Med prosilci tudi znana piranska imena
»Do zdaj smo prejeli 388 zahtev, zavrgli smo 37 vlog, zavrnili 17, ustavili en postopek, ugodili pa 4 vlogam,« je pojasnil načelnik piranske upravne enote Ivan Seljak. Vloge obravnavajo po datumu prejetja. »Povezav s piranskimi svetniki ne poznamo,« je Seljak odgovoril na naše vprašanje, ali drži, da je veliko vlog vložilo sorodstvo piranskih svetnikov ali oni sami. Kdo je oddal največ vlog, Seljak ni želel razkriti, zatrdil pa je, da ne gre za nobeno znano ime. Med tistimi, ki so vložili vloge, je tudi piranski nepremičninar Vojko Mlakar, ki jih je prvi dan Černačeve uredbe vložil kar sedem, vlogo je oddal tudi nesojeni minister za infrastrukturo Igor Maher, med prosilci so tudi državni sekretar v kabinetu predsednice vlade in donedavni piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišić in še nekateri drugi.
»Osebno obžalujem, da odlok ni bil sprejet po skrajšanem postopku, vendar je prav, da resnično upoštevamo vsa mnenja in pripombe stroke in javnosti, saj je to najbolj demokratično,« pravi Plazarjeva, ki dodaja, da sicer po črtanju osmega člena iz Černačeve uredbe na območju piranske občine veljajo prostorskoureditveni pogoji, ki na kmetijskih površinah dovoljujejo gradnjo manjših objektov, samo če lastniki parcele dokažejo, da se resnično ukvarjajo s kmetijstvom. Tega se strogo drži tudi piranska upravna enota, zato množične izdaje vlog za postavitev objektov ali njihovo »legalizacijo« za zdaj ni. »Mi smo že od samega začetka zavzeli stališče, da uredba ne more iti mimo prostorskega akta, ki velja v piranski občini,« je pojasnil Seljak. Tistim, ki so recimo vloge za postavitev objektov vložili za zemljišča v zaščitenih območjih, kot sta krajinska parka sečoveljske soline in Strunjan, so slednje takoj zavrnili.
Brez objektov na parcelah, manjših od 3000 kvadratnih metrov
Piranska občina je bila prva, ki se je javno uprla Černačevi uredbi, saj je zaradi izjemnih leg s prekrasnimi pogledi na morje ali soline najbolj na udaru črnograditeljev, ki so že v preteklih letih na kmetijskih zemljiščih postavili kup objektov. Z omenjeno uredbo bi se gradnja še bolj razbohotila, obenem pa bi legalizirala vse dosedanje nelegalne gradnje. Res je sicer, da bi morali lastniki dokazovati, da so objekte postavili šele po uveljavitvi Černačeve uredbe, se pravi od februarja letos, vendar je od inšpekcij, ki so že zdaj »spregledale« v nebo vpijoče črne gradnje na kmetijskih zemljiščih, kot je denimo rezidenca Vitoslava Türka v Parecagu s pogledom na sečoveljske soline, utopično pričakovati, da bi se lotile rušenja manjših objektov, ki so po novi uredbi povsem legalni.
Ko je vlada s spremembo uredbe pogoje za razpolaganje s kmetijskimi zemljišči tudi zaradi pritiska iz piranske občine prepustila pristojnim občinam, je piranska občinska uprava pohitela s pripravo odloka, po katerem bi se jasno vedelo, kaj se kje sme graditi in kdaj. Tako naj bi na parcelah, ki so večje od 5000 kvadratnih metrov, lahko postavili do 30 kvadratnih metrov velik objekt, na parcelah med 3000 in 5000 kvadratnimi metri bi ta objekt lahko meril vsega 12 kvadratnih metrov, na parcelah, manjših od 3000 kvadratnih metrov, pa ne bi smeli postaviti prav ničesar. Predlagani odlok prav tako prepoveduje bivanje v objektih na kmetijskih zemljiščih, pa tudi postavljanje šotorov, bivalnih prikolic in bivalnih zabojnikov. Pred začetkom gradnje bi morali lastniki vloge nasloviti na občinsko komisijo, v kateri bi bili poleg zaposlenih na občini tudi predstavniki kmetijsko-svetovalne službe. Vsi objekti bi morali biti zgrajeni iz lokalnega kamenja in pokriti s korci. »Odlok smo pripravili v sodelovanju z vsemi strokovni službami, zavodi in inštitucijami. Kot podlago pa smo vzeli odlok o pomožnih kmetijskih objektih, ki je nekoč že veljal v piranski občini. Od tam tudi predvidena velikost objektov na posameznih zemljiščih,« je pojasnila Plazarjeva.
Vendar odlok do danes še ni sprejet. Izredno sejo, ki so jo sklicali že sredi marca, so preklicali, ker je na odlok imel kar nekaj pripomb občinski odbor za urbanizem, minuli teden pa so se piranski svetniki odločili, da mora pred sprejetjem odloka svoje povedati tudi javnost. Nekateri svetniki, med njimi tudi podžupanja iz vrst SD Meira Hot, ki je tudi predsednica odbora za urbanizem, okolje in prostor, menijo, da o vlogah ne more odločati občinska komisija, saj bi bilo to lahko hitro politično odločanje, poleg tega pa so prepričani, da bi morali tudi na zemljiščih, ki so manjša od 3000 kvadratnih metrov, omogočiti postavitev kmetijskih lop za orodje, vendar te ne bi smele biti večje kot dva krat dva metra. Ne želijo namreč, da bi bili zaradi špekulacij posameznikov oškodovani kmetje, ki lope dejansko potrebujejo za svojo dejavnost.