Divača. »Zakaj ne bi tokrat ohranili dediščine slovenskega, evropskega, morda celo svetovnega pomena tako, da bi izhajali iz preteklosti, gradili v sedanjosti in pustili bodočim rodovom spomin in vzgled, kako se dela s kulturno dediščino?« se sprašujejo zainteresirani krajani in strokovna javnost, ki so se vključili v reševanje edinstvenega kamnitega vodnega stolpa na železniški postaji v Divači, postavljenega pri gradnji Južne železnice Dunaj–Trst. V sklopu rekonstrukcije železniške postaje, ki je del širšega projekta modernizacije železniške proge Divača–Koper, je namreč predvideno rušenje vodnega stolpa in tudi kamnitega zidu čez železnico. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ima pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja. Kot smo izvedeli na ministrstvu, pristojnem za kulturo, namreč Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije investitorju, ki je že pred časom v postopku zaprosil za kulturnovarstveno soglasje, tega ni izdal, saj vodni stolp formalno nima statusa kulturne dediščine. Ovir za načrtovano rušitev tako ni bilo.

Predlog za zavarovanje spomenika

V Divači so se na nevarnost, da izgubijo pomembno tehnično dediščino, odzvali tako rekoč tik pred zdajci. Oči jim je odprl tudi magister industrijske arhitekture Tadej Brate, svetnik konservator za tehniško dediščino in vodilni slovenski strokovnjak na tem področju, ki je opozoril na evropske in svetovne primere, kjer se dediščina železnic obravnava kot kulturna vrednota, denimo ameriških, kanadskih, škotskih in švicarskih železnic, kjer je na primer odsek Rhatische Bahna pri St. Moritzu vpisan na seznam kulturne dediščine pri Unescu tako kot železniški prelaz Semmering v Avstriji.

»Zavedamo se, da mora Južna železnica kot spomenik v funkciji slediti sodobnim tehnološkim in varnostnim standardom, obenem pa je vse bolj prisotno spoznanje, da je gledano zgodovinsko, tehnološko, arhitekturno, pa tudi krajinsko povsem konkurenčna zgornjim primerom,« je izpostavil tudi divaški arhitekt in občinski svetnik Stojan Lipolt. Zato je na zavod za varstvo kulturne dediščine naslovil predlog za zavarovanje vodnega stolpa kot spomenika tehnične dediščine. Prepričan je, da si kamnita stavba z vodnimi cisternami, ki so služile napajanju parnih lokomotiv in jo krasijo kamniti šivani robovi, portali ter profiliran venec, to zasluži. Zavod je pozval k hitremu ukrepanju, saj so dela v teku.

Na zavodu za odgovore na naša vprašanja (še) niso našli časa. Na ministrstvu, pristojnem za kulturo, pa so nam dejali, da se je zavod že vključil v reševanje nastale situacije. »Ministrstvo verjame, da bo zavod skupaj z investitorjem našel primerno rešitev: ali ohranitev na izvornem mestu ali rekonstrukcija ali dokumentarno varstvo,« so nam odgovorili. Na ministrstvu sicer verjamejo, da so strokovne službe v preteklih letih primerno vrednotile kulturno dediščino v Divači, saj je v register kulturne dediščine vpisanih 11 enot, toda vodnega stolpa na železniški postaji med njimi vseeno ni.

Bivši minister za rušitev in ponovno postavitev

Vprašanje, ali bi se predvideno rušenje vodnega stolpa še lahko ustavilo, smo glede na zamenjavo vodstva naslovili tudi na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, vendar jasnega odgovora nismo dobili. Povzeli so zgolj navedbe zdaj že bivšega ministra Zvonka Černača, ki je prejšnji teden v Divači dejal, da je odločitev za rušitev dokončna, ker bi bili sicer ogroženi pridobitev evropskih sredstev ter gospodarski interesi Luke Koper in posredno tudi Slovenskih železnic. Je pa Černač hkrati napovedal, da bo ministrstvo s ciljem ohranitve tehnične dediščine poskrbelo, da bo vodni stolp pazljivo razstavljen in kasneje na novi lokaciji ponovno postavljen.

Lipolt sicer verjame, da bi se ob zadostni meri dobre volje še vedno dalo poiskati tudi drugačne tehnične rešitve ki bi omogočile ohranitev stolpa. Ta je zdaj namreč ovira le za izvedbo dveh odstavnih tirov, ki vodita v delavnico. Ob izgovorih ministra glede izgube evropskega denarja pa nekateri v Divači nasprotno menijo, da bi lahko dobili dodaten denar tudi za ohranitev objektov slovenske in evropske kulturne dediščine.