»To je totalna birokracija,« z razočaranjem komentira Marko Prunk, direktor in lastnik Postojnskih mesnin. »Mislim, da bi občina morala imeti vsaj nekaj posluha za podjetništvo. Saj je vendar nisem vprašal za denar, ampak samo, ali lahko uredi dokument, da se bomo lahko širili,« pravi Prunk.
Odgovor pričakuje v čim krajšem času, sicer bo prisiljen razmisliti tudi o selitvi dejavnosti v občino Divača, čeprav si tega zaradi nepotrebnih stroškov ne želi. Poleg tega je v obnovo klavnice že vložil več milijonov evrov. A tudi v primeru pozitivnega odgovora občine bo pot do gradbenega dovoljenja še dolga, saj bo morala občina občinski prostorski načrt najprej sploh spremeniti, kar je dolgotrajen postopek, nato pa sledijo še vsi drugi koraki.
Spomnimo, da se zapleta pri vsebini občinskega prostorskega načrta, ki je na območju ob klavnici na novo predvidel le stanovanjske objekte, čeprav klavnica tukaj stoji že 200 let. Pomisleki se pojavljajo tudi glede vplivov na okolje, a Prunk zagotavlja, da dejavnost ne bo dodatno obremenjujoča za okolje in da bo celoten kompleks uredil ter z zasaditvijo ločil od okolice.
Občina še vedno ne more odgovoriti
Na občini Postojna so nam načelno odgovorili, da so seveda naklonjeni razvoju gospodarskih dejavnosti na območju občine in da v ta namen vložijo tudi veliko energije. Toda hkrati je »vsaka umestitev v prostor odvisna od določenih pravil, ki se jih občina Postojna vedno drži, noben poseg izven teh pravil pa ni možen«. Na naše vprašanje, ali sploh in kdaj bodo torej spremenili določilo občinskega prostorskega načrta, da bo širitev Postojnskih mesnin mogoča, pa so dejali, da konkretnega odgovora še ne morejo podati. Občina mora namreč najprej pridobiti smernice nosilcev urejanja prostora. »Zaradi pereče problematike bomo ministrstvo za kmetijstvo in okolje o konkretni pobudi naknadno zaprosili za izdajo preliminarnih smernic, da se do te pobude opredeli, ker predvidena širitev posega na območje stoletnih poplavnih voda,« nam je pojasnil Milan Štulc, občinski predstavnik za odnose z javnostjo. Občina naj bi se nato do pobude opredelila v sklopu sprejemanja vseh sprememb občinskega prostorskega načrta.
Slabo sporočilo mogočim vlagateljem
»Občina Postojna s takšnim ravnanjem daje problematično sporočilo morebitnim investitorjem, da Postojna ni tista, kjer bi veljalo investirati,« je do prepočasnega odziva občine kritičen Goran Blaško, postojnski opozicijski svetnik iz vrst SD. Hkrati opozarja, da bi morala občina tudi s finančnega vidika dolgoročno razmišljati predvsem o ustvarjanju razmer za razvoj gospodarstva, ki edino prinaša dobiček za občino. »Poleg tega z omogočanjem odpiranja delovnih mest občani ostajajo doma. Iz Postojne se trenutno na delo drugam vozi že več kot polovica prebivalcev,« spomni Blaško.
Tako v Gospodarski zbornici Slovenije kot v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa ob tem primeru opozarjajo na še precej širšo problematiko dolgotrajnosti postopkov umeščanja v prostor, ki so v Sloveniji eden glavnih problemov, ki ovirajo nove naložbe in gospodarsko rast. Vekoslav Korošec, direktor Združenja za svetovalni inženiring in Združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da kljub stalnim, a parcialnim spremembam prostorske zakonodaje in zakona o graditvi objektov s tega vidika še vedno zaostajamo za razvitimi državami, imamo težave pri pridobivanju evropskih sredstev, nezanimivi pa smo tudi za tuja vlaganja. Po drugi strani pa imamo težave tudi s kadri na ministrstvih in občinah, ki niso dovolj usposobljeni, da bi kakovostno in časovno optimalno pripravili podlage ter sprejemali odločitve, še ocenjuje Korošec.
