Namesto najemnine plačevanje za vzdrževanje

Pet let po sicer kakovostni obnovi gradu in delni obnovi pristav, za dokončanje katerih bi bilo potrebnih še približno milijon evrov, te še vedno samevajo, del odgovornosti za to pa nosi prav kulturno ministrstvo. Že pred dvema letoma se je za najem vsaj dela še ne povsem dokončane pristave in ureditev gostinskega lokala zanimalo lokalno podjetje Kovinoplastika Lož, družba pooblaščenka, ki je z ministrstvom podpisala celo pogodbo, a nato iz vsega skupaj ni bilo nič, saj ministrstvo ni pridobilo uporabnega dovoljenja. Takratni pristojni na ministrstvu so namreč ocenili, da bi bilo bolj smiselno, da bi objekte opremila kar država sama in jih šele nato oddala, da bi v primeru menjave najemnikov lahko čim prej našla nove.

»To bi bila zelo nenavadna pot, a ne bi radi komentirali odločitev iz preteklosti. Zdaj želimo čim prej te objekte napolniti z vsebino,« je dejal Grilc. Župan občine Loška dolina Janez Komidar pa je povedal, da je Grilc prvi minister za kulturo sploh, ki se je prišel podrobno seznanit s problematiko grajskega kompleksa, kar je že korak naprej. Napovedal je tudi, da bo občina (ponovno) aktivno sodelovala pri iskanju potencialnega najemnika v pristavi,  občinski Javni zavod za kulturo in turizem Grad Snežnik pa je tudi že pripravil osnutek programa razvoja.

Grad Snežnik, ki ga po oceni ministrstva zelo zgledno upravlja Narodni muzej Slovenije, trenutno obišče 20.000 obiskovalcev na leto, stroški njegovega upravljanja pa so še enkrat večji od prihodkov od vstopnin, ki so lani znašali komaj 35.000 evrov. Minister priznava, da je grad Snežnik za državo zato drag, saj ne bo nikoli dovolj komercialno zanimiv, a z ureditvijo gostinsko-turističnega programa in vzpostavitvijo celovite vizije nadaljnjega razvoja bi se tudi številke lahko izboljšale.

Ukinitev Erazmovega turnirja napaka

Je pa zato s komercialnega vidika toliko bolj zanimiv Predjamski grad, ki je z okoli 100.000 obiskovalci na leto za blejskim in ljubljanskim tretji najbolj obiskan grad v Sloveniji, a država kljub temu več let ni uredila najemnega razmerja, s katerim bi si ne le zagotovila ustrezno najemnino, temveč predvsem omogočila njegov razvoj. Kot smo poročali, so na prejšnji mesec objavljen razpis prispele štiri ponudbe, tri iz postojnskega gospodarstva, ponudbo pa je oddal tudi javni zavod Znanje Postojna, katerega ustanoviteljica je občina Postojna. Kdo bo nov najemnik, bo predvidoma znano že te dni. Minister Grilc je poudaril, da si želijo najemnika, ki bo poskrbel za sodobno muzejsko predstavitev, povezano z Erazmom Predjamskim, in povečal prepoznavnost gradu. Odločitev dozdajšnjega, dolgoletnega neformalnega upravljavca, družbe Postojna jama, ki se tudi poteguje za najem, da pred dvema letoma ukine tradicionalni Erazmov viteški turnir, je zato označil za napako.

Grad Borl zanima Ruse

Seznam naših nerešenih grajskih zgodb pa je še precej daljši. »Pri upravljanju objektov kulturne dediščine, zlasti tako zahtevnih, kot so gradovi, potrebujemo zelo resen projektni pristop. Na ministrstvu tega do zdaj niso vodili na tak način,« je ocenil Grilc. Država trenutno, bolj kot ne neuspešno, išče nove lastnike ali vsaj upravljavce za sedem gradov, od katerih so nekateri v precej klavrnem stanju in propadajo. Po ministrovih besedah je prvi kandidat vedno lokalna skupnost, če ima interes, a se običajno zatika pri sredstvih za obnovo. Letos je država sicer neodplačno na mestno občino Nova Gorica prenesla Grad Rihemberk, na mestno občino Ptuj pa grad in park Turnišče. Za grad Borl¸ ki je bil že dvakrat neuspešen na dražbi, neuspešen pa je bil tudi postopek neposredne prodaje, se po Grilčevih besedah zdaj pogovarjajo s potencialnimi ruskimi vlagatelji, ki bi želeli na tem območju razviti zdraviliški turizem.