Nad Židana tudi tožilstvo
Bo pa nekdanji direktor vrhniškega zdravstvenega doma Emil Židan, kot kaže, kazensko odgovarjal za svoja dejanja. Na podlagi kriminalistične preiskave in kazenske ovadbe policije se je namreč zganilo tudi tožilstvo. Višja državna tožilka in namestnica vodje tožilstva Katjuša Čeferin nam je pojasnila, da so konec prejšnjega meseca pri okrožnem sodišču v Ljubljani zoper Židana vložili obtožbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Spomnimo: že lanskega aprila je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je Židan s kreditiranjem podjetja Eurogradnje svojo funkcijo v javnem sektorju podredil zasebnemu interesu in si s tem pridobil veliko premoženjsko korist. Po mnenju komisije je Židan z javnimi sredstvi zdravstvenega doma razpolagal na protipraven način, ki ustreza definiciji korupcije, s tem ko posojila ni zavaroval, pa tudi ni posloval kot dober gospodar.
Od njegovih mahinacij je imelo korist podjetje Eurogradnje, saj tako ugodnega kredita – brez ustreznega zavarovanja in zakonskih zamudnih obresti – ne bi odobrila nobena banka. Židan je namreč oktobra 2009 sklenil z družbo Eurogradnje kreditno pogodbo v višini 160.000 evrov, že čez pet dni pa je ista družba enak znesek nakazala Židanu kot aro za nakup njegove nepremičnine.
Na mediacijo čakajo že leto in pol
Židanov naslednik Tomaž Glažar je takoj po prevzemu direktorske funkcije januarja 2012 proti svojemu predhodniku sprožil odškodninsko tožbo. A ker slovenska sodišča meljejo počasi, je – misleč, da bodo tako prej prišli do svojega denarja, ki ga krvavo potrebujejo – pristal na mediacijo, s katero se je strinjal tudi Židan.
»Razen tega, da nam je po hudih mukah sodišče vendarle odobrilo vpis plombe na Židanovo osebno premoženje, se v letu in pol ni zgodilo čisto nič. Tudi po drugih sodnih počitnicah sodišče mediacije iz nam neznanega razloga noče razpisati. Nikomur ni jasno, kaj se dogaja. Naši odvetniki so že večkrat posredovali na sodišču, a zaman. Niti izgovarjajo se ne več. Očitno je, da nekdo na sodišču zelo zavlačuje,« je razočaran Glažar, ki se mu zdi vse skupaj zelo nenavadno, saj sodišče po navadi mediacijo, če se obe strani z njo strinjata, razpiše v roku dveh ali treh mesecev.
Tudi Stojan Jakin, župan občine Vrhnika, ki je ena od treh ustanoviteljic ZD Vrhnika, se čudi, da se stvari na sodišču ne premaknejo z mrtve točke. »Po kuloarjih se govori, da je Židanova žena zaposlena na sodišču, kar naj bi botrovalo njegovi počasnosti v tem primeru. Kolikor so me poučili, je tudi snažilka na sodišču dovolj, da se lahko stvari zavirajo,« je pripomnil Jakin.
Sodišče: Zadeva še ni v postopku mediacije
Na okrožnem sodišču v Ljubljani so nam pojasnili, da zadeva sploh ni v postopku mediacije, in sicer zato, »ker je tožeča stranka podala predlog za izdajo začasne odredbe (plombe na Židanove nepremičnine, op.p.), ki ga je tudi razširila, o vseh njenih predlogih pa do zdaj še ni bilo pravnomočno odločeno«. Po navedbah sodišča je zadeva trenutno v fazi dopolnitve Židanovega ugovora zoper sklep o začasni odredbi. Na sodišču so še povedali, da je treba predloge za izdajo začasne odredbe obravnavati prednostno, zato so ocenili, da je smotrneje spis predložiti mediacijski pisarni po tem, ko bo pravnomočno odločeno o predlogih tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.
Odvetnica vrhniškega zdravstvenega doma Anita Peček iz celjske odvetniške pisarne Korošec se presoji sodišča o smotrnosti čudi, saj meni, da Židanovi ugovori na začasno odredbo ne bi smeli biti ovira za razpis mediacije. »Sama ne vidim nobenih zadržkov za razpis mediacije, kajti eno je zahtevek kot tak, ki izhaja iz tožbe, drugo pa je začasna odredba kot način zavarovanja našega zahtevka. Začasna odredba ni predpostavka za obravnavanje stvari in nima nobenega vpliva na mediacijo. Verjetno bi se celo vse skupaj rešilo prej, če bi sodišče razpisalo mediacijo, saj v primeru dogovora začasne odredbe sploh ne bi bile več potrebne,« je prepričana Pečkova.
