Pivka. Občina Pivka želi skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ter ministrstvom za obrambo izpeljati projekt celovite ureditve kompleksa Parka vojaške zgodovine (PVZ). Glede na razmere zelo velikopotezen projekt je ocenjen na kar 18 milijonov evrov, kar je štiri milijone več, kot znaša proračun pivške občine, financirali pa bi ga skoraj v celoti z evropskimi sredstvi. PVZ, ki ga je letos obiskalo okoli 25.000 gostov, je s pomočjo že dosedanjih znatnih sofinancerskih sredstev države v zadnjih letih iz kompleksa propadajočih starih vojašnic prerasel v turistični projekt. Zasebni partner naj bi v njem uredil celo hotel, z evropskimi milijoni pa nameravajo v PVZ zdaj vzpostaviti »vojaško-zgodovinski muzejski kompleks izjemnih dimenzij«.
Želijo počrpati prosta sredstva
Na pivški občini računajo, da bo MIZKŠ denar za PVZ odobril iz ostanka sredstev kohezijske politike iz trenutnega programskega obdobja, skratka iz sredstev, ki bi sicer lahko ostala nepočrpana. Pivški župan Robert Smrdelj napoveduje, da bodo do konca januarja pravnomočna vsa gradbena dovoljenja. »S tem imamo dovolj prednosti pred drugimi za odobritev našega projekta, veliko projektov namreč že ima odločbe in so pripravljeni do neke faze, a niso izvedljivi.«
Na vprašanje, koliko sredstev naj bi odobrili za PVZ, so nam na ministrstvu skopo odgovorili, da »dokončne odločitve o prioritetnih instrumentih financiranja iz sredstev kohezijske politike še niso sprejete, zato dotlej konkretnejših informacij ne moremo podati«. Iz katerih (nepripravljenih) projektov naj bi bila sredstva prerazporejena za PVZ, pa niso odgovorili. Kot smo v Dnevniku že poročali, naj bi na račun PVZ evropska sredstva izgubila Umetniška galerija v Mariboru.
Spomin na slovensko osamosvojitveno vojno
Pivški župan na vprašanje, kako upravičuje tako velik finančni vložek v PVZ in kakšni naj bi bili učinki, odgovarja, da gre za obsežen in zahteven projekt, v sklopu katerega bi do konca leta 2015 med drugim obnovili dva velika objekta, zgradili nov velik paviljon za tankovsko artilerijsko in letalsko zbirko ter podmornico, vzpostavili ogrevalni sistem na lesno biomaso za ves kompleks, obnovili infrastrukturo in zgradili parkirišča.
V vsebinskem smislu pa župan izpostavlja zlasti predstavitev slovenske vojaške zgodovine s poudarkom na slovenski osamosvojitveni vojni. »Gre za pridobitev v nacionalnem merilu, saj nimamo v Sloveniji nikjer resno prikazane osamosvojitvene vojne in rojstva slovenske države. Poleg tega so prav iz pivških vojašnic junija 1991 krenili prvi tanki JLA.«
Sicer pa Smrdelj verjame, da ima PVZ velik turistični potencial: »V roku petih let po dokončanju projekta bi lahko število obiskovalcev povečali na 100.000, sploh če se bomo znali uspešno povezovati z drugimi turističnimi ponudniki v regiji.«
