Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik pravi, da se drastičen porast intervencij dogaja predvsem zaradi povečanega števila takšnih in drugačnih letalcev. »Na drugem mestu so soteskanje, kolesarski spusti in drugi tako imenovani adrenalinski športi. Lanskoletna specifika so bile na primer nesreče v stenah. Na splošno pa se povečuje tudi število posredovanj zaradi omaganja. Ljudje pridejo v gore fizično popolnoma nepripravljeni, slabo opremljeni in brez zadostnih količin tekočine. Povečuje se tudi število izgubljenih zaradi nepoznavanja terena,« je povedal Potočnik.

Več posredovanj, manj smrtnih žrtev

Zanimivo pa je, da se skorajda sorazmerno z večjim številom intervencij v gorah zmanjšuje število smrtnih primerov. Med letoma 2007 in 2010 je bilo v povprečju po 45 nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom, medtem ko se je lansko leto številka zmanjšala na 27. Letos so za zdaj gore vzele 26 življenj. Na vprašanje, ali lahko v tem pogledu pozitivno statistiko morebiti pripišemo prav večjemu številu posredovanj, Potočnik delno prikimava in dodaja, da je v gorah tudi vedno več reševalcev, ki se tudi vedno hitreje odzivajo klicem na pomoč. »Veliko delamo za preventivo, pri čemer ljudi opozarjamo na preteče nevarnosti. V poletnih mesecih ves čas tudi dežuramo, tako da so naše helikopterske ekipe v stalni pripravljenosti,« je dodal Potočnik.

Tolminci bodo letos spet presegli rekord

Po številu nesreč prednjači Posočje, ki je v zadnjih letih postalo pravcati raj za tako imenovane adrenalinske goste, zato ne čudi, da člani Gorske reševalne službe (GRS) Tolmin že sedem let zapored presegajo rekorde v številu posredovanj. In tudi letos ga bodo. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so namreč reševali že 91-krat, prav tolikokrat kot v celem lanskem letu, ko je bila bera rekorda. Vsi njihovi zasledovalci so daleč zadaj. Bohinjski gorski reševalci na drugem mestu so v lanskem letu opravili 48 posredovanj, medtem ko so bovški gorski reševalci na tretjem mestu posredovali še dvakrat manj.

Po besedah načelnika postaje GRS Tolmin Žarka Trušnovca so najbolj obremenjena reševalna služba predvsem zaradi jadralnih padalcev in zmajarjev. Njihove zračne zagate namreč predstavljajo kar dve tretjini vseh intervencij.

V 91 reševalnih in iskalnih akcijah, ki so jih opravili od januarja, je pri tem celo kožo odneslo 45 ljudi, hudo poškodovanih jih je bilo 25, mrtvih sedem, ena oseba pa je še vedno pogrešana. »Tako kot lani so tudi letos našo pomoč največkrat potrebovali tujci, ki smo jih reševali 55-krat. Med njimi pa prednjačijo Poljaki,« je pojasnil Trušnovec.

Nezanemarljiv je tudi podatek, da so tolminski gorski reševalci avgusta v enem dnevu opravili kar šest intervencij, s čimer so potolkli lanskoletni rekord. V primerjavi z lanskim letom pa se jim je krepko povečalo tudi število reševalnih ur.