Pridobili smo namreč poročilo sestanka, ki je sicer potekal daleč od oči javnosti, iz katerega je razvidno, da komaj tri leta po odkupu Postojnske jame in vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva oba solastnika ugotavljata, da zaradi razhajanj v razumevanju javnega interesa uspešno sodelovanje ni več mogoče. Občina bi si namreč želela, da bi Postojnska jama kot naša največja turistična znamenitost ne le dobro poslovala, temveč prispevala tudi k promociji in razvoju turistične ponudbe širše v občini in s tem doseganju sinergijskih učinkov, sploh ker jo vodi domačin. Marjan Batagelj pa ob tem pravi, da za kakršno koli sodelovanje obstajajo tržne zakonitosti. To v praksi denimo pomeni, da bi moral postojnski gostinec ali sobodajalec, ki bi želel turiste pri Postojnski jami seznaniti s svojo ponudbo, v ta namen Postojnski jami plačati.
Batagelj ne dovoli političnega vplivanja
Batagelj je, kot izhaja iz poročila, prepričan, da si Postojnska jama kot zasebna družba, ki posluje bolje kot pred prevzemom in tudi zaposluje več ljudi, ne more dovoliti takšnih in drugačnih političnih pritiskov. Zato je ocenil, da je rešitev v koncentraciji lastništva na eni ali drugi strani. Pred časom je že napovedal, da bi v primeru občinske prodaje uveljavljal predkupno pravico.
Komisija občine Postojna, ki ji predseduje direktor občinske uprave Boštjan Udovič, pa je sklenila, »da ne obstajajo več utemeljeni razlogi za ohranitev naložbe v Postojnski jami, saj ta ne omogoča doseganja ciljev, h katerim teži javnost oziroma občinski svet«. Občina se je ob nakupu deleža zavzela tudi za konservativno dividendno politiko, da bi preprečila izčrpavanje Postojnske jame, a ima zaradi svoje dvojne vloge (lokalna skupnosti in delničar) zdaj tudi sama težave pri poplačevanju posojila. Komisija je glede na to ocenila, da bi dobri trije milijoni evrov, kolikor je občina plačala za delnice Postojnske jame, nemara lahko na drugih področjih povzročili večje pozitivne učinke.
Toda na občini Postojna so nam včeraj pojasnili, da nadaljnjega razvoja dogodkov še ne morejo napovedovati, saj bodo o tem za občino zelo pomembnem vprašanju z največjo možno stopnjo soglasja odločale vse svetniške skupine v občinskem svetu. Kot pravijo, so načeloma možne vse izvedljive opcije, torej tudi, da občina lastniški delež ohrani še naprej. S tem bi občina namreč onemogočila, da bi Postojnska jama (ponovno) prešla v popolnoma zasebno last, občina pa bi izgubila vse, sicer omejene vzvode nadzora nad morebitnim izčrpavanjem, ki jih ima kot manjšinski delničar. Kako resna je napoved, da bi v primeru občinske ohranitve deleža svoj delež v tako donosni turistični družbi, kot je Postojnska jama, odprodala družba Batagel&Co., smo včeraj vprašali tudi vodstvo Postojnske jame, a odgovora (še) nismo dobili, prav tako ne njihovega komentarja glede odnosov z občino.
Sodnemu sporu niso naklonjeni
Župan občine Postojna Jernej Verbič je prejšnji mesec komisijo za uskladitev interesov z družbo Postojnska jama imenoval zaradi težavnega sodelovanja med partnerjema pa tudi zaradi nedavnega Dnevnikovega razkritja nepremičninskih poslov med Postojnsko jamo in njeno večinsko solastnico družbo Batagel&Co., pri katerih se odpira sum oškodovanja. Kot smo poročali, je družba Batagel&Co. Postojnski jami za kar 1,3 milijona evrov prodala kompleks starih skladišč ob reki Pivki, za neznano vrednost pa restavracijo in apartmaje Proteus v središču Postojne.
Komisija občine je na podlagi Batageljevih pojasnil zapisala, da nakup sicer sledi osnovni strategiji poslovanja družbe, a hkrati pripomnila, da nima potrebnega znanja, da bi ocenjevala realno vrednost nepremičnin, niti ne razpolaga z vso dokumentacijo, da bi posle lahko presojala. Kljub temu pa komisija reševanju po sodni poti ni naklonjena, saj to po njenem mnenju ne bi koristilo nobenemu delničarju, še posebno pa ne ugledu Postojnske jame. Zato so nadaljnje odločitve v rokah občinskega sveta.
