Brez Postojnske jame nerentabilen?
Toda pričakovani razvojni napredek z oddajo v najem ni tako samo po sebi umeven, saj je zdaj grad lepo število obiskovalcev beležil predvsem na račun skupnega trženja s Postojnsko jamo. Družba Postojnska jama je namreč že vrsto let nekakšen neformalni upravljalec gradu. Ali bi želela biti najemnik tudi v bodoče, pa včeraj nismo izvedeli, saj Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame, zadeve za medije ni želel komentirati. Protikandidat na prvem razpisu, postojnski podjetnik Robert Čebokelj, sicer lastnik gostilne Avio Pub pri Postojni, pa je potrdil, da se bo najverjetneje ponovno prijavil. Batagelj nam je sicer pred časom dejal, da se mu zdi smiselno, da bi grad še naprej upravljala družba Postojnska jama, predvsem zato, ker grad zdaj trži skupaj s Postojnsko jamo in na tak način dosega dober obisk gradu, ki presega 100.000 obiskovalcev na leto.
Opozoril je tudi, da je Postojnska jama lastnica nekaterih okoliških parcel (parkirišč) in da ima koncesijo za upravljanje Predjamskega jamskega sistema, ki je neobhodno povezan z gradom. Ministrstvo je zato za primer, da najemnik ne bi postala Postojnska jama, med razpisne pogoje uvrstilo tudi določbo, da mora najemnik imetniku koncesije za rabo Predjamskega jamskega sistema, torej Postojnski jami, omogočiti primeren dostop in ga ne sme ovirati pri opravljanju dejavnosti.
Sicer pa se je najemnina 150.000 evrov, ki jo je ministrstvo postavilo že v prvem razpisu, glede na pobrane vstopnine in stroške Batagelju zdela previsoka. Tako ni povsem izključeno, da bi se zaradi ekonomskih izračunov Postojnska jama, ki je prekinila tudi tradicijo Erazmovega viteškega turnirja, utegnila gradu zdaj odpovedati, ta pa bi tako verjetno izgubil del obiskovalcev.
Grozilo je celo zaprtje
Spomnimo, da je ministrstvo prvi razpis objavilo pred slabima dvema letoma. Nanj se je poleg Postojnske jame prijavil tudi Čebokelj, ki je oddal višjo ponudbo. Toda takratno ministrstvo je razpis ustavilo, ker naj ne bi bil medresorsko usklajen, s tem pa poželo tudi kritike o spodletelem poskusu favoriziranja dosedanjega upravljalca. Nato je novembra lani, ko je grozilo, da bi grad ostal celo zaprt, s Postojnsko jamo brez razpisa podpisalo enoletno najemno pogodbo v višini 150.000 evrov, hkrati pa z njo sklenilo tudi poravnavo za nazaj do leta 2007. Takrat je namreč pravna prednica Postojnske jame grad v skladu z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini izročila Republiki Sloveniji, toda do ureditve razmerij ni prišlo. Zaradi tega so obstala tudi potrebna vlaganja in morebitne nove vsebine, ki bi tretjemu najbolje obiskanemu gradu v Sloveniji, za blejskim in ljubljanskim, in zraven ležeči vasici Predjama, ki bi lahko postala srednjeveška turistična vas, omogočile razvoj.
Občina bi želela imeti besedo
Na občini Postojna so včeraj za Dnevnik poudarili, da bi morala po njihovem prepričanju lokalna skupnost pri izbiri upravljalca igrati pomembno vlogo in da bi se moral tudi večji del denarja stekati nazaj v lokalno skupnost za vzdrževanje infrastrukture, ki je zaradi obiska gradu še posebej obremenjena. »Uspešno skupno trženje Predjamskega gradu in Postojnske jame v zadnjem obdobju je pokazalo, da je sinergija med tema dvema kulturnima spomenikoma skorajda nujna, zato bi moralo biti to ključno izhodišče,« so še poudarili na občini in povedali, da ministrstvo v zadnjih mesecih z njimi ni bilo v stiku.
