Ljubljana. Na Direkciji RS za ceste se bodo letos lotili dograjevanja kolesarskega omrežja ob državnih cestah v največjem obsegu doslej. Za gradnjo 37 kilometrov kolesarskih stez bodo namenili okoli 4,6 milijona evrov, levji delež – kar 85 odstotkov tega denarja – pa naj bi kapnil iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Za primerjavo: v lanskem letu so v kolesarske povezave skupaj z evropskimi sredstvi namenili približno 1,7 milijona evrov, medtem ko so leto poprej odšteli še 200.000 evrov manj. Do leta 2010 pa so v »kolesarstvo« skupno vložili okoli 11 milijonov evrov.
Z novimi stezami predvsem turistična območja
Med največje letošnje projekte sodi nadaljevanje gradnje kolesarske povezave Rogaška Slatina–Podčetrtek–Bistrica ob Sotli, kjer se bodo na novo lotili dobrih deset kilometrov kolesarskih stez. Na nekaterih odsekih bodo sanirali tudi usade in plazove, zgradili pa bodo še leseno brv čez Slatinski potok in uredili njegovo strugo. Nadaljevanje bo dočakala tudi kolesarska povezava Miren–Vrtojba–Kanal ob Soči: samostojno dvosmerno kolesarsko pot v dolžini nekaj več kot devet kilometrov bodo začeli urejati na odseku med Solkanom in Plavami.
Kdaj bo mogoče prekolesariti vse od Brezovice do Vrhnike po kolesarski stezi, si na direkciji za ceste še ne upajo napovedati, bodo pa v kratkem nadaljevali lani začeto delo. Stroji bodo zabrneli v naselju Brezovica, kolesarsko stezo pa bodo potegnili vse do Loga. Med večjimi letošnjimi projekti so na direkciji za ceste izpostavili še nadaljevanje gradnje kolesarskih povezav med Gozdom - Martuljkom in Jesenicami – poleg stez bodo zgradili tudi dve novi brvi – ter med Jesenicami in Bledom. Skupno se bodo na tem območju lotili šestih kilometrov kolesarskih stez.
Novih sedem kilometrov stez za kolesarje pa se obeta tudi »termalni poti«, in sicer na odseku med Tešanovci in Dobrovnikom, ki se ga bo direkcija za ceste lotila samostojno – brez evropskega denarja. Omenjeni odsek predstavlja nadaljevanje že zgrajene kolesarske povezave med Moravskimi Toplicami in Tešanovci.
Potrebovali bi 1000 kilometrov stez
V Sloveniji imamo trenutno ob državnih cestah 300 kilometrov kolesarskih stez, kar je po oceni direktorja direkcije za ceste Gregorja Ficka bistveno premalo.
»Če upravljamo 6000 kilometrov državnih cest, bi moralo biti – po standardih, ki veljajo v Evropi – vsaj 25 odstotkov državnega omrežja opremljenega tudi s kolesarskimi stezami. Državne ceste bi torej moralo spremljati od 1000 do 1500 kilometrov kolesarskih stez,« meni Ficko.
Po njegovih besedah se bo z letošnjim vložkom v kolesarstvo, ki je daleč največji doslej, veliko naredilo, a je vse skupaj vendarle samo kaplja v morje. »V prihodnjem letu načrtujemo še enkrat tolikšen vložek, saj so potrebe po kolesarskih stezah čedalje večje, vendar je z gotovostjo težko kar koli napovedati, saj ne vemo, kaj bo še prinesla kriza,« je dodal Ficko.
Na vprašanje, kako se določajo prioritete pri gradnji kolesarskega omrežja, direktor direkcije odgovarja, da je to odvisno od različnih dejavnikov, vendar imajo prednost turistična območja, regionalne povezave in območja, povezana s prometno varnostjo. Predloge dajejo večinoma regionalne razvojne agencije, ki hkrati pomagajo pri pisanju vlog za črpanje evropskih sredstev, pri nekaterih projektih pa nastopajo tudi kot sofinancerji.
