Bodo ob sredstva EU?
Vanjo so po besedah škofeljskega župana Ivana Jordana vložili milijon in pol evrov evropskega denarja, prav toliko pa so vložili tudi obrtniki. Nekateri med njimi so celo plačali komunalni prispevek.
V primeru širitve zavarovanega območja na obrtno cono bodo morali Bruslju vračati denar skupaj z zamudnimi obrestmi, je povedal župan, saj so jim ga pred leti namenili za odpiranje novih delovnih mest. Teh pa brez dokončanja obrtne cone ne bo. »Če se bo obrtna cona izjalovila, bodo tudi obrtniki, ki so kupili zemljišča na podlagi prostorskih aktov, tožili občino za vračilo vloženega denarja in povzročeno gospodarsko škodo. V tem primeru bo občina bankrotirala,« je napovedal Jordan.
Tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
Dokončanje obrtne cone je ključno za razvoj občinskega gospodarstva, zato ne razumejo, kako lahko uradniki – ne da bi jih kar koli vprašali – rišejo Naturo 2000 na območja, kjer so že sprejeti prostorski načrti in predvidene gradnje. »Obrtna cona je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Zgrajena je vsa infrastruktura, le elektrike še ni. Pravzaprav bi bilo vse skupaj končano že pred dvema letoma, če ne bi čakali na električne daljnovode,« je povedal škofeljski župan in dodal, da bi lahko, če jim ne bo vsiljena Natura 2000, obrtno cono začeli graditi že spomladi.
Ker podobne zgodbe tarejo številne slovenske občine, se Jordan nadeja, da bodo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje le sprevideli, da morajo nujno opraviti pogovore z vsako občino posebej, preden bodo uredbo o Naturi 2000 ponudili poslancem v potrjevanje. »Če ne bo šlo drugače, bomo uredbo župani 'minirali' prav prek predstavnikov ljudstva,« je zapretil Jordan. val
